Po februarskih napovedih so pred dnevi v ZDA stopile v veljavo 25-odstotne carine na uvoženo jeklo in aluminij, med drugim iz držav članic EU. V aktualnem mandatu predsednika ZDA Donalda Trumpa je bil to njegov prvi protekcionistični ukrep, ki bo neposredno vplival na države EU.
Po simulaciji, ki so jo izdelali na uglednem nemškem inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu (The Kiel Institute for the World Economy), bodo carine škodovale predvsem samim ZDA, medtem ko za EU ne bodo imele večjih negativnih gospodarskih posledic.
Po izračunih nemškega inštituta bo kratkoročni gospodarski učinek uvedenih carin na jeklo in aluminij znižal BDP v državah EU v povprečju le za 0,2 odstotka. Razlog za zanemarljiv delež je v tem, da izdelki iz aluminija in jekla predstavljajo le okoli pet odstotkov celotnega izvoza EU, od tega pa na izvoz v ZDA odpade le majhen delež. Po drugi strani bodo carine prinesle precejšnjo gospodarsko škodo za ZDA. Po napovedih se bodo cene povišale za 0,41 odstotka, kar bo spodbudilo inflacijo, ameriški izvoz pa naj bi se znižal za 1,37 odstotka. »Uvoženo jeklo in aluminij bosta v ZDA postala bistveno dražja, kar bo povečalo proizvodne stroške v številnih panogah. Višje stroške bodo ameriški proizvajalci jekla in aluminija verjetno prenesli na domače kupce, kar bo zmanjšalo njihovo mednarodno konkurenčnost,« so pojasnili na nemškem inštitutu.
Možnost nadaljnjih protekcionističnih ukrepov
Ker se velik delež jekla in aluminija, ki se proizvede v Kanadi in Mehiki, izvozi v ZDA, sta ti dve državi zelo ranljivi glede novih carin. Medtem ko naj bi se posledično BDP v Kanadi zmanjšal za 0,39 odstotka, naj bi se v Mehiki po simulacijah skrčil za 0,19 odstotka, so ocenili na nemškem inštitutu.
Direktor raziskav na nemškem inštitutu Julian Hinz je opozoril, da so uvedene carine morda v skladu s Trumpovo protekcionistično politiko »Najprej Amerika«, vendar na koncu škodijo gospodarskim interesom ZDA. »Čeprav so neposredni učinki Trumpove carinske politike na EU zanemarljivi, sporočajo možnost nadaljnjih protekcionističnih ukrepov. EU mora ostati pozorna in pripravljena na morebitno zaostrovanje ukrepov,« je povedal Hinz. Zato bi morali biti razpršitev trgovinskih odnosov in krepitev gospodarske odpornosti strateški prednostni nalogi Evrope, je dodal.
Po uvedbi carin na blago iz držav EU v skupni višini okoli 28 milijard dolarjev (25,7 milijarde evrov) je EU z začetkom aprila napovedala uvajanje carin na številne ameriške izdelke, med drugim viski, oblačila iz džinsa in tobak, v višini 26 milijard evrov, končni znesek pa bi bil lahko nazadnje nižji. Povračilni ukrepi naj bi bili v celoti vzpostavljeni do 13. aprila, pri čemer naj bi v pretežni meri carine na določeno blago znašale 25 odstotkov, na nekatere druge izdelke pa kar 50 odstotkov.
Napoved carin na vino
V času prvega Trumpovega mandata je po uvedbi 25-odstotnih ameriških carin na aluminij in jeklo EU vrnila udarec s 25-odstotno carino na ameriški viski. Po podatkih nacionalnega združenja Distilled Spirits Council of the United States, ki zastopa proizvajalce in trgovce žganih pijač, se je izvoz ameriškega viskija v EU, na največji izvozni trg, od leta 2018 do 2021 znižal za petino, s 552 na 440 milijonov dolarjev.
Po napovedanih carinah EU je Trump izjavil, da je Evropa uvedla 50-odstotne carine na viski, in zagrozil, da če ta ukrep ne bo nemudoma odpravljen, bodo ZDA določile 200-odstotne carine na vsa v EU izdelana vina, šampanjec in alkoholne pijače. Države EU v ZDA na leto izvozijo za več kot 4,5 milijarde evrov vina, kažejo podatki Comité Européen des Entreprises Vins, ki zastopa približno 7000 podjetij, ki skupno izvozijo okoli 90 odstotkov v Evropi pridelanega vina. Kot je pojasnil Marjan Colja, direktor Vinske družbe Slovenija, ki združuje slovenske vinarje, in direktor kleti Vinakras Sežana, morebitne visoke ameriške carine velike večine slovenskih vinarjev ne bodo prizadele, saj le redke kleti vino izvažajo v ZDA. Prizadele pa bi Klet Brda, največjo slovensko pridelovalko in izvoznico vin. Po pojasnilih njenega direktorja Silvana Peršolje so na ameriškem trgu lani ustvarili 2,8 milijona dolarjev (2,56 milijona evrov) prometa, od skupno ustvarjenih okoli 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje. »Ameriški trg, na katerem smo prisotni že 25 let, za Klet Brda predstavlja enega ključnih izvoznih trgov. Uvedba ameriških carin na vino iz EU bi imela podoben vpliv, kot ga ima občasno močna pozeba ali toča. Upam, da se nam bo carinam na vino uspelo izogniti,« je dejal Peršolja.
