Krška nuklearka (NEK) po 18-mesečnem gorivnem ciklusu 1. aprila začenja enomesečni remont. Kot pojasnjuje predsednik uprave Stane Rožman, so glavni sklopi remonta zamenjava polovice jedrskega goriva, preventivna vzdrževalna dela, nadzorna testiranja in preverjanje celovitosti in brezhibnosti opreme. Velik in zahteven sklop bo tudi tehnološka nadgradnja, ki letos izstopa predvsem v obsegu varnostne nadgradnje. Ta je po besedah novega tehničnega direktorja NEK Maria Gluhaka pogoj, da bo nuklearka lahko obratovala še po letu 2023.
Sodelovalo bo 1800 delavcev
Stroškov remonta, ki jih ocenjujejo na okoli 100 milijonov evrov, sicer ne vodijo posebej in so vračunani v lastno ceno električne energije za leto 2018. Ta bo po Rožmanovih besedah predvidoma znašala 28,5 evra za megavatno uro. Letos bo poleg 600 zaposlenih, ki vodijo in nadzirajo aktivnosti, remontna dela izvajalo še 1200 zunanjih pogodbenih izvajalcev iz Slovenije in tujine, kar je okoli 200 več kot običajno, predvidenih pa je okoli 4500 aktivnosti oziroma 500 več kot prejšnja leta.
Glavna aktivnost na področju varnostne nadgradnje bo vzpostavitev pomožne kontrolne sobe. »Ta bo omogočala varno zaustavitev in hlajenje elektrarne z dislocirane lokacije znotraj NEK v primeru, da glavna kontrolna soba ni razpoložljiva. To je ena od zahtev za sodobne jedrske elektrarne, ki danes obratujejo in računajo na podaljšano obratovanje,« pravi Rožman. Kot je znano, je življenjska doba NEK podaljšana za 20 let, do leta 2043.
NEK zagotavlja 40 odstotkov slovenskih in nekoliko manj hrvaških potreb po elektriki, proizvodnja se med obe državi lastnici razdeli na polovico. V zadnjih 18 mesecih je NEK proizvedla 8,4 milijona megavatnih ur električne energije. »Obratovali smo upoštevajoč vse obratovalne omejitve. Tako z vidika izpustov kakor tudi z vidika dovoljenih prirastov temperatur reke Save nismo povzročali negativnih vplivov na okolje. Po kazalcih obratovalne učinkovitosti v svetovnem merilu smo prav gotovo v prvi četrtini obratujočih elektrarn.«
Pomembno vlogo je NEK izkazala v letošnjih ekstremnih zimskih razmerah, ko sta bila slovenski in hrvaški energetski sistem na meji zmogljivosti.
Rožman po Rožmanu?
Rožmanu, ki krško nuklearko vodi od leta 1988, se aprila izteče mandat. »Že pred časom sem dal soglasje vsem, ki nosijo odgovornost za obratovanje NEK, da lahko še naprej računajo name,« pravi. »To je moj življenjski projekt, ki se bo kmalu končal. Prijetno je delati v takem kolektivu, ki diha kot celota, ne glede na to, da je ekipa kombinirana iz slovenskih in hrvaških kadrov. Naša ograja je zelo čvrsta in ne prepušča poskusov politizacije. Dosegli smo izjemno notranjo integriteto in učinkovitost. S tem smo lahko tudi vzor dobrega sodelovanja na ravni dveh držav.«
