SID banka je s Slovenskim podjetniškim skladom sklenila dogovor, na podlagi katerega je slednji pridobil 28 milijonov evrov iz tako imenovanega sklada skladov. Ta je bil oblikovan oktobra 2017, ko sta ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SID banka sklenila sporazum o financiranju, s čimer je bil narejen pomemben korak v smeri prehoda financiranja gospodarstva iz nepovratnih v povratna sredstva.
Poleg sredstev Slovenskemu podjetniškemu skladu je SID banka doslej iz sklada skladov finančnim institucijam zagotovila še 73 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Prek Slovenskega podjetniškega sklada bo do leta 2023 skupno na voljo 42 milijonov evrov finančnih spodbud v obliki mikroposojil, ki bodo morala biti posredovana samostojnim podjetnikom, mikro- in malim podjetjem ter zagonskim (startup) podjetjem. Ta bodo lahko najela posojila v višini od 5000 do 25.000 evrov, tudi za obdobje petih let, z možnostjo moratorija odplačevanja, z ugodno fiksno obrestno mero v višini 0,8 odstotka plus s šestmesečnim euriborom, je dejala direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič. Financiralo se bo lahko do sto odstotkov upravičenih stroškov naložbe v opredmetena ali neopredmetena osnovna sredstva ter stroške materiala, trgovskega blaga, stroške storitev in dela.
S prijavami na razpis ni treba hiteti, saj se bodo ponavljali do leta 2023, je dejala Tomanič-Vidovičeva. Vloge bodo prvič odpirali že prihodnji teden, nato pa vsak četrtek; v letošnjem letu je predvidenih 40 odpiranj. Izdelava vlog je enostavna – pripraviti jih je mogoče v enem dnevu, je dodala.
Na voljo bo dobrih 400 milijonov evrov
V okviru sklada skladov bo zagotovljenih 253 milijonov evrov povratnih sredstev, finančni posredniki pa bodo zagotovili še dodatnih 150 milijonov evrov, kar pomeni, da bo v obstoječi finančni perspektivi na voljo dobrih 400 milijonov evrov. Razpoložljiva sredstva se bodo gospodarstvu posredovala prek bank in hranilnic, javnih skladov ter SID banke. Kot je pojasnil predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, so se trudili, da bi k sodelovanju privabili več bank. Kljub temu da tako ugodnih virov, razen v okviru kvantitativnega sproščanja (odkupovanja obveznic s strani Evropske centralne banke, op. p.), ni možno pridobiti drugje, banke (razen dveh) niso prepoznale priložnosti.
Sklad skladov v letošnjem letu že ponuja 110 milijonov evrov. Od tega zneska je Sberbank zagotovila 45 milijonov evrov za financiranje naložb na področju razvoja, raziskav in inovacij. Za mikroposojila je Primorska hranilnica Vipava omogočila 23 milijonov, Slovenski podjetniški sklad pa, kot že omenjeno, 42 milijonov evrov. V kratkem bodo na voljo še posojila za celovito energetsko prenovo javnih stavb in za urbani razvoj v občinah. Za zagotavljanje dodatnih ugodnih virov za financiranje zelenih projektov in modelov krožnega gospodarstva je SID banka kot prvi slovenski izdajatelj na mednarodnih kapitalskih trgih v decembru izdala tudi zeleno obveznico v višini 75 milijonov evrov. S tem je SID banka postala eden od prvih izdajateljev zelenih obveznic v tem delu Evrope.
Razpisali za 720 milijonov evrov projektov
Po pojasnilih gospodarskega ministra Zdravka Počivalška je bila do konca lanskega leta realizacija sredstev in evropskih skladov v obstoječi finančni perspektivi 85-odstotna. To pomeni, da so od 846 milijonov evrov, kolikor jih je na voljo v obstoječi finančni perspektivi od leta 2014 do 2020, na gospodarskem ministrstvu razpisali za 720 milijonov evrov razpisov. Pri tem je bilo lani objavljenih 34 razpisov za črpanje 441 milijonov evrov. Letos pa nameravajo na ministrstvu objaviti razpise za črpanje 209,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Največ, v višini 105,5 milijona evrov, za skladen regionalni razvoj. Za razvoj podjetništva nameravajo nameniti 21,3 milijona evrov, za lesnopredelovalno industrijo 16,6 milijona, za turizem 13,9 milijona evrov, spodbujati pa nameravajo še vlaganja v tehnologijo in raziskovalno-razvojne projekte, internacionalizacijo, digitalizacijo in socialno podjetništvo. Po zaključeni finančni perspektivi bo mogoče sredstva črpati še tri leta, po napovedih Počivalška bodo uporabljena v celoti.
