Dogodek tedna so bile zagotovo predsedniške volitve v Združenih državah Amerike. Ponovnega vstopa v Belo hišo se je razveselil nekdanji predsednik Donald Trump, kandidat republikanske stranke, ki je pridobil potrebnih 270 elektorskih glasov za zmago proti demokratski tekmici, trenutni podpredsednici Kamali Harris. Republikanci so prav tako osvojili večino v senatu, vse bolj pa je verjeten popoln uspeh republikanske stranke v vseh treh domovih zvezne oblasti.

Dokončna izvolitev novega predsednika je odpravila negotovost glede prihodnosti ZDA in ameriški delniški trgi so zabeležili najvišjo tedensko rast v več kot letu dni. Po podatkih Bank of America je na dan, ko je Trump razglasil svojo zmago, v ameriške delniške sklade priteklo 20 milijard dolarjev, kar je največ v zadnjih petih mesecih. Vlagatelji so naklonjeni programu novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, ki je usmerjen k spodbujanju rasti ameriških korporacij. Dodatno podporo delnicam so dali dobri podatki o potrošniškem zaupanju. Osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 je tako v preteklem tednu v lokalni valuti pridobil 4,7 odstotka vrednosti in že 50. v tem letu dosegel rekord in hkrati prvič v zgodovini (znotraj dneva) presegel mejo 6.000 točk. Od Trumpove protekcionistične drže bi lahko imele največ koristi bančne delnice in delnice malih podjetij, ki so večinoma osredotočena na domači trg. Vlagatelji pričakujejo, da bodo ta podjetja še bolj prosperirala pod drugo Trumpovo administracijo, ki bo gospodarsko rast in dobičke podjetij spodbujala z nizkimi davki, deregulacijo in državnimi izdatki, zaradi česar se je vrednost indeksa malih podjetij Russell 2000 v preteklem tednu povišala za 8,6 odstotka.

Znatno tedensko rast za več kot 29 odstotkov je dosegla vrednost družbe Tesla, ki je ponovno presegla mejo en bilijon dolarjev tržne kapitalizacije. Največji lastnik in izvršni direktor družbe, Elon Musk, je bil eden najvidnejših podpornikov Donalda Trumpa v letošnjem predvolilnem obdobju. Vlagatelji verjamejo, da bo Trumpova vrnitev v Belo hišo koristila Muskovem podjetju, čeprav se preostali trg električnih vozil sooča z vse bolj negotovo prihodnostjo. Trump je bil v začetku svoje kampanje velik kritik električnih vozil, vendar je po Muskovi podpori nekoliko omilil svoj ton.

V četrtek je bila pozornost usmerjena še na predzadnje letošnje Fedovo zasedanje. Po pričakovanjih so vsi guvernerji banke soglasno glasovali za znižanje ciljne obrestne mere za 25 bazičnih točk na razpon med 4,50 odstotka in 4,75 odstotka. Glede na poročilo so se pogoji na trgu dela na splošno ublažili, saj stopnja brezposelnosti ostaja nizka, medtem ko stopnja inflacije ostaja nekoliko povišana, vendar je napredovala proti cilju v višini 2 odstotka, kar je potrdil tudi predsednik Fed-a Jerome Powell v izjavi, da se tako trg dela kot inflacija normalizirata in da je gospodarstvo močno.

Trumpova ponovna izvolitev pa je pretresla tudi evropski gospodarski in politični prostor, ki bo moral prilagoditi svoje trgovinske in vojaške odnose z Washingtonom. Cene evropskih delnic so se v preteklem tednu v povprečju znižale. Precej vrednosti so izgubile delnice družb, ki so usmerjene v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, medtem ko so vrednosti delnic podjetij v panogi vojaške obrambe rasle. Najbolj na udaru so bile delnice nemških avtomobilskih proizvajalcev, zaradi zaskrbljenosti, da bodo glede na predvolilne obljube Trumpa ZDA zvišale carine na uvožena vozila. Dodatne carine bi lahko močno prizadele prodajo nemških avtomobilov, saj so ZDA njihov največji izvozni trg, ki ostaja donosen zaradi velikega povpraševanja po športnih terenskih vozilih in počasnejšega prehoda na električna vozila v primerjavi z Evropo. Največji tedenski padec cene delnice za 7,6 odstotka je utrpel BMW, ki je poleg poslabšanih obetov objavil še nezadovoljive četrtletne rezultate. Cena delnice proizvajalca luksuznih avtomobilov Porsche pa je dosegla najnižjo vrednost od začetka trgovanja pred več kot dvema letoma. Nemčija se je ob težavah v proizvodnem sektorju znašla še v politični krizi, saj je nemški kancler Olaf Scholz nepričakovano odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja, ker je ta zavrnil predlog za začasno ukinitev pravil, ki omejujejo novo zadolževanje vlade, in sklical predčasne volitve.