V zadnjem letu se sicer kriptovalute vse pogosteje omenja v kontekstu tradicionalnih financ. Evropska unija je lani sprejela zakonodajo MiCA. Tradicionalni finančni težkokategorniki in globalne banke se vse bolj vključujejo v tokenizacijo tradicionalnih finančnih instrumentov oziroma tako imenovanih realnih sredstev (Real World Assets – RWA), pri čemer bi se trgovanje ali prenose vrednostnih papirjev, obveznic, skladov, posojil ali celo blaga prestavilo na blokovne verige. Postopek obljublja operativne koristi, kot so večja učinkovitost, hitrejše in celodnevne poravnave ter nižji upravni stroški.

Spomnimo, da je v tem kontekstu veliko mero iniciativnosti pokazalo slovensko ministrstvo za finance, ki je 25. julija 2024 izdalo digitalno obveznico. Gre za prelomno transakcijo, ki predstavlja prvo tovrstno izdajo države članice Evropske unije in nasploh eno prvih takšnih izdaj katere koli države. Obveznica je izdana v okviru poskusnega programa Evropske centralne banke (ECB) za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji s centralnobančnim denarjem. Za denarni del poravnave izdaje je bila uporabljena DLT (Distributed Ledger Technology) rešitev francoske centralne banke Banque de France (BdF). Sicer je šlo za omejeno izdajo z nominalno vrednostjo 30 milijonov evrov, kuponom v višini 3,65 odstotka in datumom končne zapadlosti – 25. novembrom 2024.

Kriptovalute za večino vlagateljev še vedno predstavljajo sredstvo za špekuliranje in dodajanje rizika v svoje portfelje. V ozadju pa se različne finančne institucije trudijo implementirati rešitve v svoj poslovni model, saj je digitalizacija pomembna predvsem za mlajše generacije, tem se skušajo približati.