Tim Mitja Žagar: Blockchain bo uničil sivo ekonomijo

To je tehnologija v ozadju kriptovalut: blockchain ali tehnologija verižnih blokov. Blockchain omogoča, da stroj brez pomoči človeka drugemu stroju sporoči, kaj je treba narediti, pojasnjuje Žagar. Prepričan je, da bo to spremenilo našo ekonomijo in politični sistem.

V srednji šoli je oblikoval spletne strani za mala podjetja, potem pa je programiranje opustil in se osredotočil na poslovanje. Blockchainu se je popolnoma posvetil leta 2013, ko je soustanovil Cashilo, prvo podjetje za plačevanje z bitcoini, ki ga je evropska regulativa potrdila kot finančno institucijo.

Danes je Tim Mitja Žagar soustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja ICONOMI, prve globalne decentralizirane platforme za upravljanje z digitalnimi sredstvi, ki temelji na tehnologiji Ethereum. Platforma omogoča vlaganje v mlada, zagonska podjetja, ki se ukvarjajo s tehnološkimi inovacijami. ICONOMI se ponaša s tržno vrednostjo žetonov okoli 150 milijonov dolarjev.

Res je. Prav zato sem šel pogledat, kako so pred dvajsetimi leti razlagali internet, in ugotovil, da ga še danes opisujejo tako, da opišejo, kaj počnemo z njim. Blockchain seveda lahko razložimo abstraktno: to je decentralizirana baza podatkov, ki je ni mogoče spremeniti. Lahko tudi razložimo, v čem se razlikuje od interneta. Internet temelji na tem, da se informacijo kopirajo. Gre za popolne kopije, ampak vseeno kopije. Z blockchainom pa se digitalno prenaša original, vsi imajo lahko originalen digitalni zapis podatkov in originalen zapis vseh transakcij. To je zelo velika razlika. Spomnite se, kako smo si pred desetletjem pretakali glasbo v formatu MP3. Če bi takrat obstajal blockchain, to ne bi bilo mogoče. Lastnik avtorskih pravic bi brez težav beležil, kolikokrat je nekdo poslušal skladbo. Takšen nadzor je z blokchainom zelo enostaven, pravzaprav avtomatičen.

Zagotovo. Njegov vpliv pa bo še globlji. Bolj je primerljiv z vplivom, ki ga je imela ura. Ko si je ves svet začel čas meriti enako, je bila to ogromna sprememba za svetovno gospodarstvo. Blockchain na podoben način postavlja vse na isti imenovalec. V zadnjem času se je internet začel razvijati v smer, da se računalniške aplikacije pogovarjajo med seboj. Blockchain pa pomeni enoten jezik za to komunikacijo.

Premiera visokoproračunskega filma je povsod zvečer, najprej na Japonskem. V Ameriki bi v realnem času vedeli, kako se na Japonskem prodajajo vstopnice, in bi se takoj lahko prilagodili, odprli več ali manj prodajaln vstopnic, več ali manj kinodvoran. Brez truda, nikogar ne bi bilo treba poklicati. Komunikacijo olajša enako kot na primer enotna mera za dolžino. Če šivilji po telefonu rečeš, da potrebuješ pet metrov blaga, brez dodatne razlage ve, koliko ga potrebuješ. Če ne bi bilo merske enote, bi morda razumela, morda pa ne. Zdaj je na internetu tako, da se aplikacije razumejo ali pa se ne. Blockchain pa prinaša popolno standardizacijo. Morda se to na prvi pogled ne zdi zelo pomembno, vendar je. Vplival bo na vse in povsod.

Treba bi bilo ločiti med kriptovaluto in ekonomijo. Valutni del me je zanimal na začetku in tudi sam sem vlagal v bitcoin. Ampak v resnici me je že takrat zanimalo tisto, kar je bitcoin naznanjal. Pokazal je, da lahko digitalne originale prenašaš prek spleta. Zdaj je samo še hranilec vrednosti, podobno kot zlato. Mene bolj zanima tehnološki napredek, kako bi lahko stvari delovale bolje. Sprašujem se, ali mora res trajati tako dolgo, da dobimo gradbeno dovoljenje ali izpisek iz zemljiške knjige. Ali pa, zakaj moramo vedno nositi s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja. Saj imajo vse podatke.

Blockchain odpravlja prav to dilemo. Trenutna tehnologija, na podlagi katere deluje internet, ni stoodstotno varna. Ne moreš biti popolnoma prepričan, da nekdo ne bo zlorabil tvojih podatkov. Morda si lahko zdaj 99,99999-odstotno prepričan, blockchain pa omogoča 100-odstotno zanesljivosti. To je noro velika razlika.

In to pomeni, da bodo ljudje lahko prevzeli nadzor nad svojimi podatki. Recimo, da me bo ustavil policist in zahteval moje podatke. Te podatke bom imel na svoji mobilni napravi in on ne bi imel vpogleda vanje, razen če bi mu to dovolil. Podobno bi bilo z zdravstveno kartoteko. No, seveda bi lahko v primeru, da policistu ne razkriješ podatkov, sledile sankcije, tako kot je zdaj z zavrnitvijo alkotesta.

Večina blockchainov je anonimnih. Posameznik bi lahko dal svoje podatke v uporabo, a hkrati zakril svojo identiteto. V primeru policijske kontrole bi se na zahtevo lastnika podatkov anonimni podatki, ki jih je policija že imela, pač povezali z identiteto konkretne osebe. Kreditne kartice delujejo tako, da daš prodajalcu kartico, on pa ti z nje vzame neki znesek. Omogočiš mu dostop do svojega celotnega računa in vmesnik, v obliki banke, je potreben, da transakcije potekajo tako, kot pričakuješ. Blockchain pa deluje tako, da daš prodajalcu s svojega računa natanko toliko, kot blago stane. To je enako, kot da bi plačal z gotovino, samo da plačaš v digitalni obliki. Banka ni potrebna.

Ker je blockchain univerzalen digitalni zapis, bo pomemben povsod, kjer to, kar je naredil en stroj, vpliva na to, kaj bo naredil drug stroj. Stroj, ki bo pomolzel mleko, bo v blockchain zapisal, koliko je namolzel. Podatke bo avtomatično razumel računalnik pri prevozniku, podatke teh bodo avtomatično razumeli pri sirarju in tako naprej prek trgovine do potrošnika. Na koncu se bo za vsak kos sira in vsak lonček jogurta točno vedelo, kako sta prišla na mizo. Afera s konjskim mesom na primer ne bi bila možna.

Seveda, zagotovo stroji, ki molzejo krave, že danes beležijo v podatkovno bazo, ki jo ima kmet na svojem računalniku. Cisterne so že zdaj verjetno pripravljene na dnevno nihanje količin, trgovine že zdaj predvidevajo, kaj bodo kupci želeli na policah čez en mesec, ministrstvo že zdaj ocenjuje, proizvodnjo katerih mlečnih izdelkov je treba spodbujati. In, seveda, kmetje ves čas razmišljajo, ali je bolje prodajati mleko v tujini ali doma, je morda bolje, da ga sploh ne prodajo in da sami delajo sir… Ampak blockchain bo omogočil, da bodo ti podatki zabeleženi v univerzalnem zapisu, tako da jih bo lahko prebral vsak računalnik. To bo nova pospešitev svetovnega poslovanja, nov dvig produktivnosti. Prvi, ki bodo to uporabljali, bodo imeli veliko prednost.

Zagotovo. To je tudi na splošno posledica tehnološkega napredka. Ko sem bil lani v Črni gori, sem opazil, da veliko manj ljudi kot pred štirimi leti apartmaje oglašuje na ulici. Seveda, od takrat sta se razširila Booking.com in Airbnb, ki zelo poenostavljata oglaševanje bivališč. Ljudem ni več treba stati na soncu in ogovarjati mimoidočih turistov.

To je infrastruktura za komuniciranje med stroji. Stroji bodo znali veliko več, zato se bo povečalo število transakcij med njimi. Avto bo lahko na primer sam plačal za gorivo na polnilni postaji, cisterna za prevoz mleka bo sama plačala stroju za molzenje mleka… Teh transakcij bo res veliko, preveč, da bi jih lahko procesirali s tehnologijo, na podlagi katere zdaj delujejo plačilne in kreditne kartice. Pri blockchainu tega problema ni.

Velike računovodske hiše že poskušajo uvajati blockchain, predstavljamo pa si lahko tudi to, da bo blockchain popolnoma uničil sivo ekonomijo. Prav zato razvoj s tako velikim zanimanjem spremljajo tudi državne oblasti. Z novo tehnologijo vedno pridejo tako pozitivne stvari kot tudi nekatere posledice, ki ljudem niso tako blizu. Avtomatično beleženje podatkov, ki so tudi popolnoma zanesljivi, seveda prinaša možnost večjega nadzora. Lahko si zamislimo, da bodo morali imeti v prihodnosti vsi državljani registrirane digitalne denarnice, na katere bo lahko prišel samo popolnoma »čist« denar, in da bo možno stvari plačati samo iz teh denarnic. Siva ekonomija potem ne bo mogoča, transakcije ne bo možno opraviti brez plačila ustreznih dajatev.

V resnici človeški nadzor nad denarnimi transakcijami ne bi bil potreben, saj ljudje sploh ne bi imeli možnosti narediti nečesa, kar ne bi bilo popolnoma po pravilih uradne ekonomije. Lahko bi obstajala samo vzporedna, popolnoma črna ekonomija, ki se z uradno sploh ne bi mogla prepletati. Če bi delovali v njej, bi morali živeti povsem zunaj sistema, saj denarja ne bi bilo možno oprati.

Še dolgo časa bo na voljo veliko več podatkov, kot jih bodo znali ljudje ali stroji analizirati. Zdaj trgovine zbirajo podatke o lastnikih njihovih bonitetnih kartic, pa ne vedo, kaj narediti s tem. Enako je z Googlom in Facebookom. Čeprav zbirata podatke o dejavnosti posameznikov na internetu, še vedno ne znata ciljno ponujati oglasov in vsebin, ki bi si jih uporabniki najbolj želeli.

To bodo znala druga podjetja. IBM ni naredil Microsofta, Microsoft ni naredil Googla, Google pa ni naredil Facebooka. IBM je razumel strojno opremo, za razvoj programske opreme pa se je moral pojaviti Bill Gates z Microsoftom. Razvil je računalniško namizje, ni pa razumel interneta. To je rešil  Google, a za družbena omrežja je bil potreben Facebook. Nova tehnologija se razvija od spodaj navzgor, velika podjetja pa so preveč okorna in ujeta v tisto, kar jim je prineslo uspeh. Zato je za razvoj nujno, da nastopajo vedno novi igralci.

Malo se že. V njem vidijo priložnost, da bi pobrali več davkov, kar bi seveda lahko vodilo k boljšim javnim storitvam. Predvsem pa se mi to zdi dobro zato, ker pozornost držav daje razvijajoči se tehnologiji legitimnost.

Tudi to je seveda zelo všečno. Ko smo v Sloveniji razmišljali o projektu, v katerem bi uporabili tehnologijo blockchain in bi bil ta s političnega vidika najmanj sporen, smo se spomnili na vrednotnice za osebno dopolnilno delo, ki so bile že sicer uvedene z namenom zmanjševanja sive ekonomije. Nekje se mora začeti in potem bodo zagotovo sledile še druge rešitve. Če nova tehnologija prinaša pocenitve, je vedno tako. Kateri minister si ne bi želel, da stvari ob istem ali manjšem strošku delujejo bolje? Javna uprava bo cenejša, delovala bo bolje, in potem bo najbrž kdo pomislil, da se lahko poceni in izboljša še kaj drugega.

Glavna zadržka glede elektronskih volitev sta varnost in zanesljivost izražanja volje ljudi, prav to, kar zagotavlja blockchain. In zakaj bi se ustavili pri volitvah? Možno bo tudi, da se o vsaki politični odločitvi odloči na elektronskem referendumu. Mislim, da nas k razmišljanju o takšnih spremembah spodbuja tudi nezadovoljstvo ljudi z delovanjem politično-ekonomskega sistema.

Standardizacija blockchain bo del vsakdana, na kakšen način se bo izrazila v praksi, pa je zelo nehvaležno napovedovati. Dejstvo je, da tehnoloških ovir za družbeno ureditev z neposrednimi mehanizmi odločanja ni. Nastavki že obstajajo.

V tem trenutku je verjetno treba predvsem posvariti pred brezglavim vlaganjem v kriptovalute. Ni pametno investirati v nekaj samo zato, ker je imelo v preteklosti visoke donose, ampak je stvar treba razumeti. Finančna industrija bitcoin prodaja kot digitalno zlato. Kot velja za zlato, tudi povpraševanje po bitcoinu ni povezano z nobeno uporabno vrednostjo. In potem rečejo, da je v vlogi hranilca vrednosti bitcoin boljši od zlata, saj je zlato težje premikati. Iz tega sklepajo, da bo bitcoin vse bolj nadomeščal zlato. Poslušajte, dragi investitorji, rečejo, tržna kapitalizacija zlata je trenutno med pet in šest trilijonov evrov, bitcoin je šele na 300 milijardah, obsega 2,7 odstotka tržne kapitalizacije zlata. Mislite, da bo naslednje leto ta delež en odstotek ali pet, vprašajo. Sam ne bi bil presenečen, če bi v prvem balonu dosegel 30 odstotkov, lahko pa tudi več. V finančni industriji je veliko igralcev, ki so lačni novega produkta.

Prek naše platforme ICONOMI, ki dela na omrežju Etherium, le-to pa je nekakšna nadgradnja bitcoina in predstavlja decentralizirani svetovni računalnik, je seveda možno vlagati tudi v bitcoin. Sicer pa mi nismo investicijska družba, ne upravljamo s skladi. Mi ponujamo programsko opremo, platformo za nekakšne kriptosklade. Nimamo svojih investicij, svojega premoženja, ampak nam plačujejo za uporabo storitev. Če bi iskanje priložnosti za vlaganje v novo industrijo primerjali z iskanjem zlata na Divjem zahodu, potem mi nismo tisti, ki iščejo zlato, ampak prodajamo lopate. Vidimo, kje ljudje kopljejo, ne vemo pa, ali je tam kaj zlata ali ga ni.

Danes lahko ljudje tudi prek naše platforme v zagonska podjetja vlagajo nizke zneske. Prej to ni bilo mogoče, v Google na začetku ni bilo možno vložiti 50 evrov. Zagonska podjetja so bila odvisna od malega števila velikih vlagateljev, od skladov tveganega kapitala. Naša tehnologija omogoča, da ljudje vlagajo v zagonska podjetja brez posredništva skladov tveganega kapitala. Finančnim strokovnjakom in poznavalcem tehnologije dajemo orodje, da kupujejo kriptovalute ter vrednostne kovance različnih podjetij in jih dajejo v košarice. Potem lahko posameznik kupi to košarico, namesto da bi sam kupil dvajset kriptovalut in vrednostnih kovancev. Razpršene naložbe so že na splošno bolj smiselne, ampak tisto, kar nas je gnalo, da ustvarimo ICONOMI, je bilo spoznanje, da bodo ljudje želeli vlagati v kriptoekonomijo in da je pri tem bolj smiselno vlagati v panogo kot kupovati deleže v posameznih podjetjih.

Investicijske družbe in podobne finančne institucije bodo sprva zelo veliko zaslužile, ker imajo odprte distribucijske kanale in odnose z investitorji. Gledano dolgoročno pa se bodo zagotovo morale prilagoditi.