Stroški dela so v Sloveniji lani znašali v povprečju 27,1 evra na uro, kar je bilo 6,3 odstotka oziroma 1,6 evra več kot v letu 2023, je razvidno iz podatkov evropskega statističnega urada (Eurostata). Med državami EU se Slovenija po višini stroškov dela na uro uvršča na 12. mesto, za Italijo, kjer so v letu 2024 delavci na uro v povprečju prejeli 30,9 evra, in pred Španijo, s povprečnim plačilom na uro v višini 25,5 evra. Od leta 2008, ko je znašal 13,9 evra, se je do lanskega leta strošek dela na uro v Sloveniji skoraj podvojil.
V povprečju je strošek delovne ure v državah članicah EU lani znašal 33,5 evra. Najnižji strošek delovne ure, v višini 10,6 evra, je bil v Bolgariji, sledili sta Romunija (12,5 evra) in Madžarska (14,1 evra), medtem ko je bil najvišji v Luksemburgu, kjer je znašal 55,2 evra, na Danskem (50,1 evra) in v Belgiji (48,2 evra). Najvišja rast plačila delavcem na uro, v višini dobrih 14 odstotkov, je bila lani zabeležena na Hrvaškem. V tej državi je strošek delovne ure v preteklem letu znašal 16,5 evra, s čimer se je sosednja država uvrstila v spodnji del lestvice, pri tem pa je bila delovna ura v povprečju šesta najnižja med državami članicami EU. V sosednji Avstriji, kamor na delo dnevno migrirajo številni Slovenci, so delavci lani v povprečju zaslužili 44,5 evra na uro, kar je bilo skoraj dve tretjini več kot v Sloveniji. V analizo Eurostata, ki sicer vključuje podjetja z vsaj desetimi zaposlenimi, nekateri sektorji, kot so kmetijstvo in gozdarstvo ter javna uprava, niso vključeni.
Najslabše plačani v gradbeništvu
Najnižje plačilo za uro dela so prejemali delavci v gradbeništvu – v državah EU je v povprečju znašalo 30 evrov. Pri tem so gradbene delavce največ, 47 evrov na uro, plačevali na Danskem, najmanj, 8,9 evra, v Bolgariji, v Sloveniji pa so prejeli 23,5 evra. Povprečni strošek ure dela v industrijskih podjetjih v državah EU je znašal 33,9 evra, v Sloveniji pa 28,3 evra. Malenkost manj, 28,2 evra na uro, so v Sloveniji prejeli zaposleni v storitvenem sektorju, medtem ko so v državah EU prejemali v povprečju 33,3 evra na uro.
Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj se je rast nominalnih plač lani nekoliko umirila in je znašala 6,2 odstotka, realno pa se je ob nižji inflaciji okrepila za 4,1 odstotka. V primerjavi z letom 2019 so bile lani plače v Sloveniji realno višje za 10,9 odstotka.
Vloga dviga minimalne plače
Na višanje plač v zasebnem sektorju so še naprej vplivali dejavniki, povezani s pomanjkanjem delovne sile, težnje delavcev po ohranjanju realnega dohodka in dvig minimalne plače za 4,2 odstotka. Še naprej so plače najbolj naraščale v delovno intenzivnih dejavnostih, kjer je pomanjkanje kadra največje. Medtem ko je bila rast plač v gradbeništvu 12,4-odstotna, se je v prometu in skladiščenju povišala za 8 odstotkov, v predelovalnih dejavnostih pa za 7,4 odstotka. Razlog, da so se plače najbolj zvišale v spodnjem delu plačne porazdelitve, je predvsem dvig minimalne plače in dvig najnižjih plač v sektorjih s tradicionalno najnižjimi dohodki. Na rast plač v javnem sektorju v višini 4,6 odstotka je vplival predvsem dogovor o delni uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice sredi lanskega leta.
Po podatkih Statističnega urada RS je povprečna bruto plača v januarju znašala 2464 evrov, neto plača pa 1569 evrov. Po Umarjevih prognozah naj bi se v letošnjem letu povprečna bruto plača v Sloveniji zvišala za 6,2 odstotka. V zasebnem sektorju naj bi se nominalno povišala za 5,8 odstotka, realno za 3,5 odstotka, medtem ko naj bi se v javnem sektorju nominalno zvišala za 6,7, realno pa za 4,4 odstotka.
