Na zahtevo bank upnic mora zreški Unior, v katerem država s povezanimi osebami obvladuje približno polovični lastniški delež, odprodati tri naložbe: približno 30-odstotni lastniški delež družbe Štore Steel, srbsko hčerinsko podjetje Unior Components in turistično divizijo Unitur, ki združuje smučišče Rogla in Terme Zreče. Kot vse kaže, se bosta za slednjo spopadla Ivo Boscarol in Marjan Batagelj, pri čemer se rok za oddajo zavezujočih ponudb po naših podatkih izteče konec aprila.
Po odločitvi, da mora odprodati skoraj tretjinski lastniški delež štorske jeklarne, je Nova Ljubljanska banka, ki v poslu nastopa kot finančna svetovalka, k prodaji jeklarne povabila še druge lastnike. Z izjemo celjske družbe Kovintrade, 15-odstotne lastnice, so preostali lastniki s pridružitvijo prodajnemu konzorciju oklevali, sčasoma pa so se vsi vključili vanj. Za Uniorjem je drugi največji lastnik jeklarne družba pooblaščenka Železar Štore, v kateri je skoraj polovični lastnik Tomaž Subotič, sicer predsednik sveta Splošne bolnišnice Celje, s 15-odstotnim lastniškim deležem mu sledi Dinos, skoraj deset odstotkov pa je lastnega družbeniškega deleža.
Za nakup štorske jeklarne obstaja soliden interes. V teku je podpisovanje dogovorov z možnimi prevzemniki o nerazkrivanju zaupnih informacij, čemur bo sledila oddaja nezavezujočih ponudb. Dogovor naj bi bil sklenjen s približno petimi ponudniki. Med njimi je tudi SIJ – Slovenska industrija jekla (Sij), ki je v večinski ruski lasti, četrtinski delež pa obvladuje država. Pred leti se je Sij že zanimal za nakup štorske jeklarne, podobno kot za Litostroj jeklo, ki je zaključil v stečaju, a se je nato podal v prevzem Perutnine Ptuj. Poleg tega je iz stečajnega postopka Skupine Viator & Vektor odkupil še podjetje Sistemska tehnika, ki se je nato preimenovala v Sij Ravne Systems, in njeno hčerinsko družbo Armas, povrhu pa posredno pridobil večinski delež v družbi Oro met, ki proizvaja standardne in nestandardne orodne plošče in druge elemente za podporo orodjarski industriji. Po naših podatkih se za nakup štorske jeklarne zanimajo še italijanski jeklarni Danieli in Acciaierie Venete ter dva proizvajalca jekla iz Turčije.
Vpliv visokih cen energentov
Acciaierie Venete so se konec leta 2022 že zanimale za nakup štorske jeklarne, vendar je bila ponudba prenizka. Po neuradnih podatkih je znašala dobrih 50 milijonov evrov, medtem ko so lastniki pričakovali bistveno višji izkupiček. Leta 2022 so v Štorah Steelu dosegli boljše rezultate iz poslovanja v primerjavi z lanskim letom: prihodki od prodaje so znašali okoli 190 milijonov evrov, lani pa so se znižali na približno 151 milijonov evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden ključnih kazalnikov, ki pove, koliko sredstev ostane podjetju za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobička lastnikom, se je znižal z 18 milijonov evrov na okoli štiri milijone evrov. V primerjavi z letom, ko so v Štorah Steelu ustvarili 10,5 milijona evrov čistega dobička, so lani pridelali 2,7 milijona evrov izgube.
Poslovanje številnih jeklarskih družb iz leta v leto niha in je odvisno od več dejavnikov. Skupini Sij so se prihodki od prodaje lani znižali za okoli 23 odstotkov, na milijardo evrov, pri čemer je bilo pridelanih 18,8 milijona evrov izgube, medtem ko je bil leta 2022 ustvarjen rekordni dobiček v višini 95,4 milijona evrov. Slabše rezultate v preteklem letu v primerjavi z letom 2022 so v Siju utemeljili z višjimi stroški energentov in enkratnimi izrednimi dogodki. Kot je povedal direktor štorske jeklarne Ivan Jurkošek, je lanska izguba posledica izrazito višjih cen energentov in nižjih količin prodanih izdelkov. »Stroški električne energije so znašali 20 milijonov evrov, stroški plina pa devet, deset milijonov evrov, naraščali so tudi drugi stroški,« je dejal Jurkošek in poudaril, da slovenska oskrba z električno energijo ni pisana na kožo energetsko intenzivnim proizvodnjam.
Novi proizvodni center
Štore Steel izdelujejo tri vrste jekla. Vzmetno jeklo, ki se mora po znatnem zvijanju in upogibanju po razbremenitvi vrniti v prvotno stanje; potem inženirsko jeklo, ki ga proizvedejo največ in se med drugim uporablja v avtomobilski industriji; in pa jeklo, ki so ga zaščitili z blagovno znamko Exem Steel. To jeklo so v Štorah Steelu razvili s ciljem izboljšati obdelovalnost jekla; njegova uporaba do štirikrat podaljša življenjsko dobo rezilnega orodja, hitrost rezanja pa se poveča za 25 do 50 odstotkov.
Leta 2022 so v štorski jeklarni začeli 24-milijonsko naložbo v center sekundarne metalurgije, ki bo omogočal izdelavo jekel z višjo dodano vrednostjo in povečanje proizvodnih zmogljivosti z obstoječih 150.000 na 170.000 ton na leto. Proizvodnja v novem centru sekundarne metalurgije bo stekla jeseni, je dejal Jurkošek. Lani so v Štorah Steelu proizvedli 132.000 ton jekla, leto pred tem pa 141.000 ton.
