Zanimivo je spremljati dogodke in tematike, ki jih izbirajo organizatorji, saj so na neki način lakmus papir, kazalnik aktualnih tematik, pa tudi odsev duha časa. Danes odmeva Zlata nit, Dnevnikov izbor najboljšega zaposlovalca, ki stavi na dobre odnose med zaposlenimi in organizacijo ter velja tudi kot opomnik gospodarstvu, da niso vse samo številke. Konec maja bo sorodna tema središče 27. Slovenske konference o odnosih z javnostmi (SKOJ). Izbrali so slogan: »Predvsem človek. Človek pred vsem.« Zdi se, kot da bi človečnost potrebovala pozornost. Kaj se dogaja? Tina Cipot, izvršna direktorica o28, komunikacijske skupine, pravi, da tempo življenja narekuje hitrost in učinkovitost naših dni, duh časa je prepojen z instantnostjo – vse naj bo hitro, enostavno, brez zapletov. »Tehnologija nam pri tem sicer pomaga, a hkrati nam lahko tudi jemlje: pozornost, prisotnost, dostopnost.
Odnosi nikoli niso enostavni, zato se lahko v vsem hitro izgubijo.« Cipotova, ki je tudi predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi, med trendi v komuniciranju izpostavlja transparentnost: »Transparentnost je gotovo eden ključnih trendov, saj ljudje ne želijo zgolj slišati, kaj podjetje sporoča, ampak tudi, zakaj in kako nekaj počne. Morda mi je še bližje 'pristnost'. V poplavi olepšanih vsebin in velikokrat generičnih sporočil se pristna komunikacija, ki spoštuje sogovornika, je odprta in zavzeta ter tako gradi odnos, hitro prepozna.«
Da bi razumeli tehnologijo, moramo razumeti človeka
Lana Orthaberja, vodjo službe za korporativno komuniciranje in trajnost v A1 Slovenija, torej ponudniku celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji, pri delu seveda motivira tehnološki napredek. Pa vseeno je letos tudi programski vodja SKOJ, ki v tem letu pod žaromete postavlja človeka. Kako zre na to, je to paradoks?
»Ni protislovje, da ob vsej tehnologiji postavljamo človeka v ospredje. Nasprotno – to je danes nuja. Ker če želimo razvijati tehnologijo, ki bo služila ljudem, moramo najprej razumeti človeka,« pravi. »Ravno v tehnološkem okolju, kjer delujem vsak dan, še bolj občutim, kako ključen je človeški element. Tehnologija je fascinantna: odpira nova obzorja, omogoča učinkovitost, ponuja neskončne možnosti. A v tej množici podatkov, orodij in avtomatizacije ne smemo pozabiti, kdo stoji na drugi strani ekrana. Človek. S svojo kompleksnostjo, čustvi, vrednotami,« pripoveduje Orthaber. To želijo sporočiti tudi kolegom v svoji stroki. In sicer, da komunikacija ni zgolj orodje prenosa informacij, temveč predvsem odnos.
Odnos vedno gradi človek, ne glede na vso tehnologijo pa morajo biti komunikatorji in komunikacija tisti, ki ne pozabijo, da so ljudje tisti, ki so v službi človeka. Zlasti v sodobnem času moramo ponovno premisliti, kje je človek. »Ne kot uporabnik, temveč kot oseba z vrednotami, dvomi, čustvi in pričakovanji.« Lan Orthaber dodaja, da moramo ostati čuječi – do sočloveka, do okolja, do sebe: »Digitalni svet naj bo orodje, ne merilo. Človek naj bo kompas, ne podatek. In čeprav živimo v tehnološko naprednem času, je prav zdaj ključnega pomena, da ohranimo tisto, kar nas dela res človeške – empatijo, ranljivost, povezanost.« Ključno je, da ostanemo pozorni na to, kdo pravzaprav vodi – mi ali tehnologija? Človek je merilo odločitev, vrednot in razvoja, zato v digitalnem napredku ne smemo izgubiti človeške topline, dialoga in razumevanja.
Odziv tehnoloških podjetij
Kako tehnologija vpliva na odnose, kako na učinkovitost? Orthaber iz A1 meni, da je tehnologija zagotovo okrepila učinkovitost – hitreje komuniciramo, lažje analiziramo, avtomatiziramo rutinska opravila. A to ima svojo ceno. »Opažam, da se moramo v tehnoloških okoljih zavestno truditi za gradnjo odnosov – ker fizičnih stikov ni več veliko, ker komunikacija poteka prek kanalov, ki včasih prehitro nadomestijo pristen pogovor,« pravi Orthaber. Ključno je, da poleg učinkovitosti ohranimo človečnost – z majhnimi, a pomenljivimi dejanji: pohvalo, povratno informacijo, odprtostjo. Tehnologija naj torej omogoča boljše odnose, ne pa da jih nadomešča.
