Med odmevnejše gospodarske dosežke v 2024 bi lahko uvrstili tudi številne tuje naložbe v Sloveniji. V mislih imamo načrtovani zagon proizvodnje Renaultovega električnega twinga v Novem mestu, pa naložbo švicarskega Sandoza, generične divizije Novartisa, v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Lendavi, zanemarljiva pa ne bo niti naložba avstrijskega Palfingerja v Ormožu. Kot zanimivost omenimo, da je španski Glovo po odhodu iz Slovenije v dejavnosti hitre dostave znova nadomestila slovenska Ehrana, in to s slovenskim lastnikom.
1. Dobavitelji avtoindustriji začutili evropsko krizo
S krizo v evropski avtoindustriji, predvsem v Nemčiji in zlasti pri Volkswagnu, kjer je napovedano odpuščanje več deset tisoč ljudi, se je del te krize prenesel v Slovenijo. Medtem ko smo za Mariborsko livarno Maribor (MLM) po desetletju agonije, niti državno lastništvo SDH ji ni kaj prida koristilo, lahko slutili avgustovski stečaj in z decembrom dokončno izgubo 350 delovnih mest, pa je precej bolj presenetila novica iz šempetrskega Mahleja. Ta pri nas zaposluje približno 2000 ljudi, a za letos napoveduje zaprtje 340 delovnih mest, predvsem v Šempetru pri Gorici, ter še preselitev 270 delovnih mest v BiH in na Madžarsko. Skupaj naj bi se število zaposlenih v slovenskem delu nemškega Mahleja (nekdanja Iskra Avtoelektrika) zmanjšalo za kar 610 ljudi, če se ne bo ta številka v dogovorih s sindikati na koncu le nekoliko znižala. Odpuščanjem se ni mogel izogniti niti zreški Unior. Predvsem njegov program strojegradnje, ki se zapira in je zaposloval 155 ljudi. Devetindvajset delavcev je izgubilo zaposlitev tudi ob nedavnem zaprtju Uniorjevega obrata v Starem trgu ob Kolpi v črnomaljski občini. Konec septembra in na začetku oktobra pa so v kidričevskem Boxmark Leatherju izročili odpovedi delovnega razmerja 124 zaposlenim in opustili program za avtomobilsko industrijo, ohranili pa 370 delovnih mest za letalsko industrijo in druge panoge. Upati je, da se bodo letos odpuščanja zaposlenih v tej panogi ustavila.
2. Kar nekaj večjih tujih naložb v Sloveniji
Med lani napovedanimi tujimi neposrednimi naložbami v Sloveniji gre omeniti tri večje – francoskega Renaulta v Novem mestu, švicarskega Sandoza, generične divizije Novartisa, v Lendavi in avstrijskega Palfingerja v Ormožu. Vse tri naj bi prispevale k ohranitvi že zaposlenih in odprtju novih delovnih mest. Konkretno bodo v novomeškem Revozu z letom 2026 v njihovi enoti Ampere začeli izdelovati Renaultov električni avtomobil na osnovi twinga in morda še e-avtomobil pod Nissanovo blagovno znamko. Zgolj proizvodnja e-twinga bi lahko v dolenjsko prestolnico dolgoročno prinesla do 400 dodatnih delovnih mest, država pa bo Revozu za proizvodnjo primaknila do 40 milijonov evrov. Ob koncu leta 2026 naj bi v Lendavi začel delovati visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil. Za naložbo, ki bo prinesla 300 novih, večinoma visokokvalificiranih delovnih mest, naj bi Sandoz namenil 380 milijonov evrov, vlada pa bo investicijo podprla z neposredno državno pomočjo, predvidoma v vrednosti med 50 in 55 milijonov evrov. Lendavski obrat Sandoza bo konec leta 2026 zaposloval približno 1100 ljudi, kar je izjemno pomemben podatek za to večjezično in obmejno mesto na skrajnem severovzhodu države. Podobna ugotovitev velja za Ormož, kjer bo avstrijski Palfinger v nov proizvodni obrat z izobraževalnim in logističnim centrom vložil do 70 milijonov evrov, in to na 18,5 hektarja velikem zemljišču (na podobni velikosti je Revoz). Gradnja bo predvidoma končana do leta 2028. Na začetku bodo tam zaposlili vsaj 25 ljudi, sčasoma pa veliko več, obenem bi na za zdaj edini slovenski proizvodni lokaciji v Mariboru bolj ali manj obdržali vse zaposlene ali približno 900 delavcev.
3. Z OTP odšla še zadnja banka s sedežem v Mariboru
Lanska združitev Nove KBM in SKB banke v OTP banko je odnesla sedež še zadnji bančni ustanovi v Mariboru. V štajerski prestolnici so se nekdaj lahko pohvalili s sedežem kar petih bančnih ustanov. Ob Novi KBM, za katero sta tudi zloglasna privatizacija ter kotacija na borzah v Ljubljani in Varšavi, so nekoč imele v Mariboru sedež še Poštna banka Slovenije (PBS), pa Krekova Raiffeisen banka, tudi v likvidacijo poslana Probanka, medtem ko se je Mariborska hranilnica in posojilnica že leta 2000 pripojila k Delavski hranilnici. Slišati je, da združevanje obeh velikih bank v skupino OTP ne gre povsem brez težav, kar po svoje ni presenečenje, saj sta si pred tem Nova KBM in SKB pripojili že kar nekaj drugih bank – od PBS, Abanke, Banke Celje in Krekove banke –, zato se je v tem bančnem kotlu znašlo veliko različnih bančnih kultur. Po tržnem deležu v Sloveniji zdaj OTP z ramo ob rami koraka s sicer največjo NLB, ki pa je bila lani neuspešna pri naskoku na avstrijsko Addiko bank. S to potezo bi vstopila tudi na manjkajoči hrvaški bančni trg, kamor pa je vstopila vsaj s svojo lizinško dejavnostjo. Nekateri so prepričani, da bo NLB še poskušala s prevzemom Addiko banke ali pa bo na Balkanu našla kakšno drugo prevzemno tarčo.
4. Neuspešna združitev Mercatorja z Engrotušem
V trgovinskem sektorju je odmeval neuspešen poskus Mercatorjevega prevzema Engrotuša. Kaj je bil glavni razlog za neuspešno povezovanje, ni znano, menda pa naj v Mercatorju skoraj gotovo ne bi dobili soglasja varuha konkurence, saj bi obe družbi skupaj v Sloveniji zaposlovali skoraj 10.500 ljudi in imeli 1,8 milijarde evrov prihodkov. To je skoraj dvakrat toliko, kot jih ima najbližji zasledovalec Spar Slovenija, ki pa se je v zadnjih letih po prihodkih že močno približal vodilnemu Mercatorju. Spet nekateri menijo, da Mercator, ki je sam v procesu finančnega in poslovnega prestrukturiranja – pravkar denimo zapirajo tehnične prodajalne M Tehnika –, naj ne bi imel dovolj denarja za nakup Engrotuša. Podobno so se širitvene ambicije (začasno) ustavile pri hrvaškem Studencu poljskih lastnikov, ki je sicer kupil šentjurskega trgovca Keo, z nedavno neuspešno izdajo novih delnic pa se bo verjetno njegova rast v Sloveniji (za)ustavila. Menda še ni povsem obupala trgovska družba Billa, ki sodi v skupino trgovskih družb nemške družbe ReWe in naj bi pred časom že bila resna interesentka tudi za nakup Engrotuša. Z vstopom Bille bi se karte v slovenski trgovski panogi verjetno dodobra premešale, kakor so se pred skoraj dvema desetletjema z vstopom diskontnih trgovcev Hofer in Lidl.
5. Odšel španski Glovo, vrnila se je slovenska Ehrana
Hitri dostavljalec hrane, španski Glovo, ki je od leta 2022 že del nemške skupine Delivery Hero, je lansko pomlad nekoliko nepričakovano zapustil slovenski trg, kjer je ostal zgolj finski Wolt. Toda slovenski poslovnež Matic Šubic je junija lani odkupil in znova zagnal podjetje oziroma spletni portal Ehrana. Šubic je izvedel poslovno potezo, ki v Sloveniji ni vsakdanja – od tujcev je namreč odkupil podjetje, ki je bilo pred tem slovensko. Podjetje se znova imenuje Ehrana in naj bi že bila največja spletna platforma za naročanje hrane v Sloveniji. Šubic je osebno in poslovno rasel z Ehrano, ki je bila izjemno priljubljena storitev z več kot 250.000 uporabniki. Vsako leto je dosegala rast in bila finančno stabilno podjetje. Uspešna je bila predvsem zaradi prilagoditve na slovenski trg ter sodelovanja z gostinci, uporabniki, dostavljalci ter na splošno z lokalnim okoljem. To je nekaj, kar si lahko privošči samo lokalno podjetje, in to naj bi jih vodilo tudi pri prihodnjem poslovanju. Nekaj dni pred koncem 2024 je Šubic v 32. letu umrl.
