»Ko nastopi tako težka situacija, kot so bile poplave, je pomembno, da veš, da nisi sam. To je pomembno tako za posameznike – ki so bili poplavljeni in jim je bilo gotovo v uteho, da so lahko računali na soseda ali na lokalno gasilsko društvo, da jim bo priskočilo na pomoč in jim počrpalo vodo – kot tudi za podjetja. Ko nastane tako težka situacija, ljudem upade volja, postanejo depresivni, celotno okolje je prizadeto, tovarna je poplavljena, uničena … Ti kot direktor, ki v tej situaciji še sam ne veš, kaj bo prinesla prihodnost, pa moraš ljudem vplivati pogum.« Tako se občutkov iz avgusta 2023, ko je bil njihov proizvodni objekt v celoti poplavljen, spominja ustanovitelj podjetja KLS Ljubno Bogomir Mirko Strašek. »V takšnih razmerah je bistveno lažje, če imaš nekoga, ki ga lahko pokličeš in mu rečeš, da recimo nujno potrebuješ dva mehanika. Veliko mi je na primer pomenilo tudi, ko se je drugi dan po poplavah pri nas oglasil Jure Knez iz Dewesofta (zlata gazela leta 2012, op. p.) z ekipo. Tako sem ga bil vesel, da sem ga objel in mu rekel, že samo to, da ste tu, mi ogromno pomeni. To je ta človeška plat, ki jo potrebuješ, da si dvigneš moralo in da se imaš voljo bojevati naprej.«
Pomoč je naložba v gospodarstvo in skupnost
V KLS Ljubno, kjer proizvajajo zobnike za avtomobilsko industrijo, so bili v času po poplavah deležni veliko pomoči skupnosti, tako domače kot tudi tuje, pravi Strašek. Na pomoč so jim denimo priskočili tudi nekateri njihovi kupci oziroma končni proizvajalci avtomobilov po svetu. Izkušnje sicer, kot priznava Strašek, pri tem niso bile zgolj pozitivne. »Doživeli smo vse sorte. V tujini je bilo tudi kar nekaj podjetij, ki so našo krizo izkoristila in nam zaračunala dvakratne cene sanacije,« je ponazoril.
V Sloveniji so bile po drugi strani njihove izkušnje izključno pozitivne. »Prišlo nam je pomagat veliko posameznikov in podjetij, tudi takšnih, s katerimi prej nismo poslovno sodelovali. V tem smislu so poplave pokazale pravo stanovsko pripadnost.« Eno od teh podjetij je bilo tudi novomeško farmacevtsko podjetje Krka, prejemnik Dnevnikovega priznanja zlata gazela leta 2010. V Krki so podjetju KLS Ljubno, kjer so naziv zlate gazele prejeli le leto pozneje, leta 2011, priskočili na pomoč z najštevilnejšo ekipo med vsemi slovenskimi podjetji.
Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič je prepričan, da se prava vrednost delovanja največkrat pokaže, ko se skupnost znajde v stiski: »V uničujočih poplavah leta 2023 sta solidarnost in odgovornost podjetij dobili poseben pomen. Skupaj s KLS Ljubno smo dokazali, da lahko podjetja s svojo organiziranostjo, viri in strokovnim znanjem bistveno prispevamo k hitrejši obnovi in ponovni vzpostavitvi normalnega življenja.« Pomoči podjetja podjetju v Krki pri tem ne razumejo zgolj kot enkratnega dejanje, temveč kot naložbo v dolgoročno stabilnost gospodarstva in skupnosti. Ko podjetja ostanejo operativna kljub nesrečam, namreč ohranijo delovna mesta, zagotavljajo storitve in izdelke ter prispevajo k lokalnemu razvoju.
Podjetji sta se sicer, kot pripoveduje Strašek, prvič zbližali prav v času vključenosti v Dnevnikov projekt Gazela: »Takrat sem spoznal, da ima tudi velika Krka podobno dušo, kot jo imamo mi, kar zadeva recimo poslovno kulturo. S takimi ljudmi se potem človek rad srečuje in z njimi sodeluje, pa čeprav možnosti za poslovno sodelovanje glede na naše različne dejavnosti ravno nimamo.«
Pomagalo jim je 130 zaposlenih
V času po poplavah so jim bili Krkini zaposleni po Straškovih besedah v veliko pomoč. »Tega ogromnega dela, ki ga je bilo treba opraviti, nismo bili v stanju opraviti sami. Nismo imeli ne ljudi, ne resursov, ne znanja, ne tehnike, da bi lahko vse to sami napravili, zato je njihova pomoč res hvale vredna,« je poudaril.
V KLS Ljubno so utrpeli veliko škodo, proizvodni obrat je bil poplavljen do višine od 1,5 do skoraj dveh metrov. To pomeni, da so bili vsa oprema in stroji pod vodo, ki je nanosila tudi mulj in preostalo nesnago. Kljub kolektivnemu dopustu in remontnemu delu, ki je moralo teči, jim je v Krki uspelo sestaviti ekipo sodelavcev iz različnih tehničnih služb in informacijske tehnologije. Na pomoč podjetju KLS Ljubno je tako priskočilo okoli 130 Krkinih zaposlenih, ki so se vključili v večmesečno sanacijo. Sprva so pomagali pri čiščenju proizvodnih prostorov, nato pa pri obnovi poškodovanih strojev. Njihove pomoči je bilo skupno za okoli 220 delovnih dni.
»Zelo sem vesel, da nam je uspelo s Krkino ekipo razviti tako veliko zaupanje in medsebojno spoštovanje, ki nas krepi in nam daje voljo za premagovanje težav. To potrjuje, da slovenske gazele leta znajo stopiti skupaj, ko se kdo od nas znajde pred izzivi, in si pomagamo, pa čeprav Krka in naše podjetje nismo poslovno povezani,« je poudaril Strašek.
