Hyla deluje že dobrih trideset let, njeni proizvodi se danes prodajajo v 70 državah po svetu, največ sesalnikov prodajo v Nemčiji, ZDA, Čilu, Braziliji, Franciji in Avstriji. Podjetje je razvilo unikatno prodajno mrežo, ki jo trenutno zastopa 15.000 prodajnih svetovalcev.
»Saj veste, ko delate palačinke in v mleko stresete moko, se ta zapraši. Pri sesalniku je podobno – ko prah trči ob vodo, se nujno zapraši in se ga nekaj vrne v prostor. Tega nočemo. Zato smo morali prašnim delcem podeliti tolikšno hitrost, da so prodrli v molekulo vode in ostali tam,« s primerjavo iz gospodinjstva, ki pojasni delovanje njihovih sesalnikov, postreže Janez Pogačar.
In kakšna hitrost to je? »Blizu nadzvočne.«
V sesalniku za domačo uporabo? »Tako je.«
Začetek Hyline zgodbe sega v leto 1990, ko sta inženirja Janez Pogačar in Doro Erjavec staknila glavi, kako bi lahko razvila sesalnik na vodni filter, ki ne bi bil tako drag kot takratni izdelki ameriškega visokocenovnega ponudnika Rex-Air. »Dorova žena si je zaželela nekaj takšnega in midva sva se lotila dela. Nakupila sva sestavne dele, stvar zasnovala in zavihala rokave. Prvi koraki so bili storjeni brez cilja stopiti na trg, potem pa so se stvari obrnile drugače,« danes razlaga Pogačar. Razvila sta delujoč prototip, ki sta si ga sprva delili obe družini, potem pa se je porodila ideja, da bi izdelek prodala uveljavljenemu proizvajalcu sesalnikov. A so so ju v dveh takratnih podjetjih za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, kranjski Iskri in postojnskem Livu, odslovili, češ da ideja ni vredna resnega angažmaja. Odločitev, danes primerljiva z odločitvijo založbe Decca, ki se ji na začetku šestdesetih let glasba štirih liverpoolskih mulcev ni zdela zanimiva. Na avdicijo so prišli pod imenom The Beatles.
Dobra tri desetletja pozneje so vodilni v svetu po prodaji sesalnikov z vodnimi filtri. Trenutno proizvedejo okoli 100.000 enot na leto, prodajajo jih v 70 državah sveta, največ v Nemčiji, ZDA, Čilu, Braziliji, Franciji in Avstriji, merijo pa še na Kitajsko, Japonsko, Indijo in Turčijo. Njihove izdelke po svetu prodaja približno 15.000 ljudi. Zanimivo je, da spletne prodaje nimajo, z izjemo tiste v Črnučah niti fizičnih trgovine ne. Še vedno prodaja poteka po modelu predstavitev doma, tudi zato, »ker za uporabo vseh funkcionalnosti naših izdelkov uporabnik potrebuje nekaj inštrukcij«.
Tuji trgi so se odprli po naključju
Na tuje trge so se prebili po naključju, in sicer ob pomoči prodajnega zastopnika njihovega glavnega ameriškega tekmeca. Wilfried Metzger se je po obisku v Sloveniji nad videnim tako navdušil, da je bil pripravljen skleniti partnersko povezavo; ta tudi po več kot 30 letih daje odlične rezultate. Največji prelom v rasti podjetja se je zgodil po začetku epidemije covida-19. »Navadni sesalniki so onesnaževalci zraka, ne glede na to, kako dober filter imajo. Naš postopek filtriranja je tako kakovosten, da zrak dejansko očisti,« pojasnjuje Janez Pogačar, prav to je zaradi spremenjenih potreb potrošnikov ključno vplivalo na dodatno rast prodaje.
Svet jim leži pod nogami
V primerjavi s tradicionalnimi proizvajalci se Hyla uvršča med manjše, a so v lastni niši prerasli vso konkurenco in si pokorili svet. Družba izdeluje in bo tudi v prihodnje izdelovala en izdelek, ki ga nenehno nadgrajuje v lastnostih, obliki in izboljšanem delovanju. V povprečju nov model pride na trg na vsakih pet do sedem let, zadnja večja inovacija pa se je zgodila pred petimi leti, ko so razvili nov tip separatorja, v celoti plod lastnega razvoja in tehnološkega napredka, ter brezkrtačnega elektromotorja v sodelovanju z Domelom. V razvoju veliko stavijo na kakovost in trajnost. Ko je podjetje razvijalo nov elektromotor z Domelom, so kot izhodišče določili, da mora motor zdržati vsaj 4000 obratovalnih ur. Izdelani motor so podvrgli testiranju, ki so se ga v Domelu po 15.000 urah obratovanja naveličali. A so enega vendarle pustili obratovati do konca in po več letih se je ustavil pri 33.000 urah. V prevodu to pomeni, da bi aparat s takim elektromotorjem ob običajni uporabi lahko deloval 60 let in več.
Zasidrani v Sloveniji
Podjetje, ki v svoje poslovanje vključuje 80 odstotkov dobaviteljev iz Slovenije, od teh nekateri delajo izključno za Hylo, je na Zgornjem Brniku kupilo nekaj več kot dva hektarja zemljišč. Tam bodo novi poslovno-skladiščni prostori in del proizvodnje, saj so lokacijo na Brnčičevi v Ljubljani preprosto prerasli. Že zdaj pri Kranju najemajo približno hektar skladiščnih površin, zato so se odločili za optimizacijo in nakup lastnih zemljišč ter novogradnjo. S to približno 20 milijonov evrov vredno naložbo, ki bo vključevala tudi delno avtomatizacijo proizvodnje, gledajo v prihodnost, saj lokacija omogoča nadaljnjo širitev. »Nazadnje smo bili zadolženi leta 2002, ko smo zidali objekt, v katerem smo trenutno. Zavedamo pa se, da se bomo za izvedbo te gradnje lahko tudi zadolžili, to je normalno,« odnos do zadolževanja pojasni direktor. Proizvodnje ne nameravajo seliti v tujino, o tem so trdno odločeni.
Število zaposlenih nameravajo podvojiti
Načelo podjetja, ki izhaja iz vodilne ekipe, je spoštovati dogovore in delati tisto, kar je prav. »Za nas ni nikoli prišlo v poštev, da ne bi plačali računov. Prav tako nikoli ne zamujajo plače zaposlenih,« pove Pogačar in doda, da ostajajo pri enoizmenskem delu. Za izobraževanje zaposlenih redno skrbijo in zaradi velikega števila trgov zelo cenijo znanje tujih jezikov. Odliv delavcev je zelo majhen, nove zaposlene pridobivajo prek priporočil in poznanstev zaposlenih. Tudi v tem podjetju občutijo, da je čedalje težje pridobiti kader za proizvodnjo, vseeno pa jim je v zadnjem letu uspelo pridobiti trideset novih sodelavcev. Ko bodo končani novi prostori na Brniku, nameravajo število zaposlenih podvojiti ter pridobiti še sto sodelavcev za proizvodnjo in razvoj.