Bitcoinovi kriptokovanci nastajajo kot nagrada rudarjem za pravilno overjanje transakcij z bitcoini. Ker to nagrado želi veliko rudarjev, dobi pa jo lahko le eden, se nagrada podeli tistemu, ki prvi pravilno reši zastavljeno kriptografsko uganko. Na začetku so bile uganke lahke in so jih lahko reševali običajni računalniki, zaradi velikega zanimanja za rudarjenje in vse bolj zmogljivih rudarskih naprav, pa se je težavnost ugank medtem močno povečala. S tem se je povečala tudi poraba elektrike ob rudarjenju. Dokler je vrednost kriptovalut rasla v nebo, večjih težav z vse težjim rudarjenjem ni bilo, odkar je vrednost bitcoina strmo padla, pa postaja rudarjenje vse manj dobičkonosno. Mnogi bi z uspešnim rudarjenjem bitcoina celo ustvarjali minus.

Na spletu obstajajo številna računala donosnosti rudarjenja. Slednja poleg zahtevnosti kriptografskih ugank omrežja beležijo tudi spremembe v vrednosti kriptovalute, rudar pa mora v sistem vnesti še podatke o kriptografski zmogljivosti svoje naprave, njene porabe in cene elektrike. Podatki se seveda znajo razlikovati od lokacije in opreme. Za potrebe našega izračuna smo predvideli uporabo ASIC rudarja antminer s9i, ki stane 414 dolarjev zmore kriptografsko moč 14500 gh/s in porabi 1365 vatov. Če bi rudarili v kakšni od kitajskih industrijskih con, kjer je cena elektrike 5 dolarskih centov na kilovatno uro, bi s to napravo in trenutni ceni bitcoina (po napovedi računala coinwarz) v letu ustvarili dobiček okoli 312,84 dolarjev. Od tega bi morali sicer odšteti še ceno rudarja, kar pomeni, da bi investicijo pokrili v nekaj več kot enem letu. Ob tem je treba opozoriti še, da se učinkovitost rudarskih naprav neprestano izboljšuje, kar pomeni, da je investicijo treba s časom ponoviti.

Če bi se za rudarjenje odločili v povprečnem slovenskem gospodinjstvu, bi bila zgodba še precej slabša. Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije (SURS) je povprečna cena kilovatne ure v slovenskih gospodinjstvih 16 evrskih centov oziroma skoraj 19 dolarskih centov. Pri tej ceni investicije v rudarsko napravo ne bi pokrili. Še več. S porabo energije bi pri trenutnih cenah bitcoina v enem letu ustvarili za dobrih 1361 dolarjev dodatne čiste izgube. Da bi v enem letu samo pokrili investicijo v rudarsko napravo, pa bi morali imeti ceno elektrike pri okoli 4 dolarskih centih, oziroma okoli 3,5 evrskih centov. Povprečna cena kilovatne ure za negospodinjstva brez DDV v Sloveniji medtem znaša 7 evrskih centov. S temi cenami bi na leto ustvarili 45,88 evrov izgube.

Kako je z drugimi kriptokovanci?

Zaradi vse večje konkurence in energijske investicije v rudarjenje bitcoina ter strmega padca njegove vrednosti, ki v času pisanja tega besedila na borzi Bitstamp znaša 4438 dolarjev (3880 evrov) oziroma skoraj štirikrat manj od vrhunca 16. decembra lani, mnogi rudarji priložnost že dolgo iščejo v rudarjenju drugih kriptovalut. A tudi tam ne vlada ravno čas debelih krav. Pred časom je bil zelo priljubljen alternativni kovanec ethereum, a tudi tam dobički niso več visoki. Z Nvidiino grafično kartico GeForce GTX 1070, ki ima kriptografsko moč pri približno 30 mh/s in porabi 150 vatov, bi imeli v povprečnem slovenskem gospodinjstvu letno izgubo 78,06 dolarjev. Tako se pod trenutnimi pogoji tudi ta valuta ne izplača. Tudi ob slovenskih industrijskih cenah bi bil letni dobiček vsega 13,92 dolarjev (12,18 evrov), kar je precej manj od cene grafične kartice, ki stane okoli 450 dolarjev.

Rudarska mrzlica je torej odnesla sanje o enostavnih zaslužkih s kriptovalutami, prave dobičke pa danes kujejo predvsem tisti, ki se spoznajo na to, katero valuto je treba rudariti ob katerem trenutku in ki imajo dostop do vrhunskih rudarski naprav ter nizkih cen elektrike.

Visoka poraba elektrike in grožnja neprofitabilnosti malih rudarjev hkrati meče slabo luč na teorijo o decentraliziranosti kriptovalut, ki se poslužujejo modela nadzora »proof of work«. Zaradi vse manjših dobičkov se bi znal nadzor nad valuto vse bolj skoncentrirati pri tistih akterjih, ki imajo dostop do dovolj nizkih cen elektrike, da z vse težjim rudarjenjem oziroma overjanjem transakcij ne bodo imeli stroškov. Tudi to je razlog, da se številne kriptovalute že nagibajo k drugim principom delovanja. Med njimi je tudi ethereum, ki razvija model overjanja na osnovi principa »proof of stake«. Ta overitelja izbira deloma naključno in deloma po višini njegovega zastavka kriptokovancev kot garancije, da so transakcije, ki jih je overil, pravilne. Brez težav seveda ni niti ta pristop, a je precej manj potraten z elektriko, saj lahko podatkovne bloke ustvari praktično vsak računalnik. Pod pogojem dovolj velikega zastavka kovancev.

Priporočamo