Povprečna rast delnic na Ljubljanski borzi je bila lani ena od najvišjih na svetu. Vrednost indeksa SBI TOP se je povečala za 33 odstotkov, upoštevaje izplačilo dividend pa za okoli 40 odstotkov. Kot je pojasnil analitik iz borznoposredniške hiše Ilirika Lojze Kozole, so dobičkonosnost, stabilnost poslovanja in privlačna izplačila dividend ključni dejavniki, ki privlačijo vlagatelje k nakupu slovenskih delnic. Poleg tega so te delnice še vedno cenovno ugodne – niso precenjene ne v primerjavi s tujimi podjetji ne glede na lastno poslovanje. »Dodatno zaupanje vlagateljev krepi dejstvo, da so slovenska podjetja po finančni krizi leta 2008 zmanjšala svoje finančne obveznosti,« je dejal Kozole. Poudaril je, da vrednost slovenskih delnic domala neprekinjeno raste že več let zapored, kar odraža uspešno izvajanje dolgoročnih strategij.
Tudi vodja upravljanja delniških naložb v družbi Generali Investments Aleš Lokar je dejal, da so delnice na Ljubljanski borzi relativno poceni, hkrati pa ima prebivalstvo v bankah okoli 27 milijard evrov depozitov, od katerih se jih nekaj preliva v delnice. »Na bankah ljudje dobijo zelo nizke obresti, po drugi strani pa so dividende privlačne.« Tako visokih rasti vrednosti delnic, kot so bile lani, Lokar letos ne pričakuje, kljub temu pa bi se rast lahko nadaljevala. Po mnenju Kozoleta stabilno poslovanje, nizka zadolženost in visoke dividende slovenskih blue chipov skupaj z gospodarsko rastjo, umirjanjem inflacije in zniževanjem obrestnih mer ustvarjajo obetavno ozadje za slovenski delniški trg tudi letos.
Rast evropskih delnic zaostaja za ameriškimi
Če bi se gospodarske razmere v Evropi poslabšale, tudi zaradi političnih napetosti, bi splošno ohlajanje lahko vplivalo na slovenske delnice. Kot je poudaril Lokar, odprta politična vprašanja generirajo negotovost, primarno na obvezniških trgih. »Zaradi politične nestabilnosti v Franciji imajo francoske desetletne obveznice višji donos kot desetletne obveznice Grčije, ki je pred dobrim desetletjem skoraj bankrotirala.« Obstaja tudi precejšna negotovost, ali bodo v ZDA uvedli carine na evropsko blago. »Carine bi imele negativen vpliv tako na Evropo kot ZDA. Toda v ZDA imajo napovedano gospodarsko rast v višini treh odstotkov, v Evropi pa v višini 0,5 do 0,6 odstotka. Če bi se rast znižala za eno odstotno točko, bi bila v ZDA dvoodstotna, v Evropi pa negativna,« je opozoril Lokar. Po besedah Kozoleta Trumpova administracija sicer načrtuje ukrepe proti Kitajski, vključno z do 60-odstotnimi carinami na kitajski uvoz, vprašanje pa ostaja, kolikšne bodo carine na evropsko blago in kaj se bo dogajalo s tečajem evro-dolar.
Po besedah Lokarja so imele delnice na evropskih borzah lani pozitivne donose, pri čemer se je glavnina borznih indeksov gibala krepko pod desetimi odstotki. Nemški borzni indeks DAX, ki zajema širok nabor nemških izvoznih podjetij, pa je dosegel rekordno vrednost. »Nemčija je namreč lani zabeležila znaten trgovinski presežek, kar se je seveda odrazilo tudi na delniškem trgu,« je dejal Kozole.
Od izvolitve Donalda Trumpa za novega predsednika ZDA so evropske delnice v primerjavi z ameriškimi v povprečju zaostale za več kot deset odstotnih točk. »Eden od pomembnih razlogov za to je, da med evropskimi delnicami ni 'megazvezdnikov' – podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence, čipov, programske opreme … Drugi je, da so nekatera evropska ogromna podjetja lani razočarala,« je pojasnil Lokar. Eno od njih je bilo LMVH, največji evropski proizvajalec luksuznih izdelkov, ki se mu je zaradi padca prodaje na Kitajskem vrednost delnice znižala za okoli 35 odstotkov. Nizozemskemu podjetju ASL, največjemu proizvajalcu strojev za proizvodnjo čipov, je vrednost delnice upadla za 40 do 50 odstotkov, ker je poleti izrazito znižalo prodajne napovedi. Delnica danskega podjetja Novo Nordisk, ki proizvaja zdravila za hujšanje, je po božiču izgubila 30 odstotkov vrednosti v enem dnevu. »Takrat je podjetje objavilo novo študijo, v kateri je razkrilo, da z novim zdravilom za hujšanje ni mogoče izgubiti 25 odstotkov, marveč 'le' 22 odstotkov teže. Takšen padec se v ZDA ne bi pripetil, saj je delež prihrankov Američanov v delnicah in obveznicah več kot še enkrat višji od Evropejcev. Ko odjekne kakšna negativna vest, ni evropskih kupcev za delnice, bolj ali manj pa jih pokupijo ameriški skladi,« je povedal Lokar.
Možnost sistemskega šoka
Po njegovi oceni bodo tečaji ameriških delnic letos v povprečju še naprej rasli. »Toda lanskih povprečnih rasti v višini okoli 30 odstotkov ne bodo mogle ponoviti, pričakujejo se od pet- do desetodstotni donosi,« je dejal Lokar. Po besedah Kozoleta se v ZDA letos napoveduje nadaljevanje zmerno umirjene gospodarske rasti, podjetja poslujejo dobičkonosno, zaposlenost ostaja visoka, kar dodatno krepi povpraševanje, inflacija se je stabilizirala, obstajajo pa tudi napovedi za nadaljnje zniževanje obrestnih mer. »Vsi ti dejavniki skupaj podpirajo pričakovanja rasti trgov v letu 2025,« je dejal Kozole. Po izvolitvi Trumpa za novega predsednika ZDA so možne fiskalne spodbude, kot so nižji davki in subvencije, ki bi lahko pozitivno vplivale na ameriško gospodarstvo. »Dodatno lahko pričakujemo višjo stopnjo deregulacije, kar bi prav tako zelo ugodno vplivalo na gospodarsko okolje. To bi lahko privedlo do povečanja proračunskega primanjkljaja in daljšega obdobja višje inflacije, kot je bilo pričakovano. Posledično so se donosnosti na ameriške obveznice znatno povečali, tako pred volitvami kot po Trumpovi izvolitvi.
K rasti donosnosti ameriških obveznic prispevajo tudi druga tveganja, ki zahtevajo svojo premijo. Eno od takšnih je trenutno tveganje, ki izhaja iz ameriškega trga komercialnih nepremičnin, ki so zelo občutljive za spremembe obrestnih mer. »Nizke obrestne mere naredijo financiranje poslovnih nepremičnin privlačnejše, kar lahko vodi do povečanega povpraševanja in višjih cen. Toda ob hitrem povečevanju obrestnih mer se povečujejo stroški posojil, kar lahko povzroči finančne težave podjetjem. Če podjetja, ki so imela takšne hipoteke, ne morejo več servisirati svojih dolgov, sploh če nimajo dovolj ustrezno oddanih nepremičnin, lahko to vodi do prisilnih prodaj nepremičnin po znižanih cenah, kar negativno vpliva na bilance bank. Če bi bilo dovolj takih primerov, bi lahko resnično prišlo do širših negativnih učinkov tudi na delniške trge in potencialno celo do sistemskega šoka,« je opozoril Kozole.
