Potem ko je nekdanji predsednik uprave Klemen Bajt lani odstopil s položaja predsednika uprave, je z začetkom letošnjega leta vodenje Primorske hranilnice, najmanjše bančne organizacije na slovenskem trgu, prevzel Matjaž Frank, doslej direktor za korporativno bančništvo v Sloveniji pri SID banki. Poleg tega bi v Primorski hranilnici v prihodnje lahko prišlo do lastniških sprememb.
Lastniška struktura Primorske hranilnice je razpršena; največji posamični lastnik z deveodstotnim lastniškim deležem je novogoriško podjetje Kurivo Gorivo. V zadnjih letih se je v Primorski hranilnici zgodilo več manjših lastniških sprememb, ko je lastnike zamenjalo nekaj odstotnih paketov delnic, nekatere osebe pa so lastništvo pridobile na podlagi dokapitalizacije. Četudi bi Banka Slovenije komu dovolila, da v Primorski hranilnici pridobi več kot desetodstotni lastniški delež, tega po statutu hranilnice ne more storiti. Če bi morda kakšni pravni ali fizični osebi uspelo lastništvo povečati nad deset odstotkov brez ustreznih dovoljenj, bi imel glasovalne pravice največ do deset odstotkov od vseh izdanih delnic. Če se kdo od obstoječih lastnikov odloči delnice v Primorski hranilnici prodati, jih mora najprej ponuditi v odkup obstoječim delničarjem. Šele ob odsotnosti njihovega interesa za nakup se jih lahko proda drugim morebitnim vlagateljem, pri čemer morata s kupčijo soglašati uprava in nadzorni svet hranilnice.
Interes iz tujine
Po pojasnilih predsednika nadzornega sveta Primorske hranilnice Petra Velikonje je interes za nakup hranilnice precejšen. »Potekajo pogovori z eno od manjših bank, ki deluje na slovenskem trgu. Med drugim so interes izrazili iz Švice in Izraela, za nakup Primorske hranilnice se zanimajo vlagatelji iz Mehike, ki načrtujejo v Sloveniji ogromne naložbe. Interes so izrazili tudi investitorji iz Kitajske, prek enega od podjetij na Malti,« je pojasnil Velikonja in poudaril, da bi bilo pred morebitnim prevzemom treba spremeniti statut. Za ta korak bi bila potrebna podpora tri četrtine na skupščini prisotnega kapitala.
Po besedah Velikonje namerava Primorska hranilnica v kratkem odpreti novo poslovalnico v Kopru, z načrtovanimi spremembami statuta pa nameravajo povečati kapital in obseg poslovanja. »Cilj je ponovno zagnati ključne projekte, ki so zaradi pomanjkanja kapitala stagnirali, lahko pa bi bistveno pripomogli k rasti Primorske hranilnice, posredno pa tudi Primorske,« je dejal Velikonja in poudaril, da nameravajo pridobiti še dovoljenje za kreditiranje srednje velikih podjetij. »Primorska hranilnica že ima bančno licenco za kreditiranje malih podjetij, po novem pa se namerava ukvarjati tudi s številnimi drugimi posli, med drugim z borznim posredovanjem. S svežim kapitalom bi se bilančna vsota Primorske hranilnice povečala, s tem pa tudi možnost povečanega obsega kreditiranja. Tako bi lahko enako dobro, kot je poslovala v času visokih obrestnih mer, poslovala tudi sicer,« je povedal Velikonja.
Načrti o podjetniških centrih
Eden od pomembnih načrtov Primorske hranilnice, je nadaljeval Velikonja, je sodelovanje z občinami pri ustanavljanju podjetniških podpornih centrov, ki bodo ponujali celovite finančne storitve, vključno s kreditiranjem srednje velikih podjetij, zavarovanjem in investicijskimi storitvami. »Lokalne skupnosti potrebujejo investicije za rast in razvoj, vendar nimajo dostopa do ugodnih virov financiranja,« je odločitev o ustanavljanju podjetniških centrov utemeljil Velikonja. Zato nameravajo podjetnikom in občinam omogočiti lažji dostop do širše palete finančnih produktov in storitev, pri čemer Velikonja napoveduje, da bo odobravanje posojil hitrejše in enostavnejše. Pri načrtovanem razvoju podjetniških skladov Velikonja priložnosti vidi tudi v sodelovanju s SID banko, Slovenskim podjetniškim skladom in ribniškim Slovenskim regionalnim razvojnim skladom.
Kako je Primorska hranilnica, ki ima na slovenskem trgu približno 0,5-odstotni tržni delež, poslovala lani, še ni znano. Kot je pojasnil Velikonja, se je dobro poslovanje iz leta 2023 v preteklem letu nadaljevalo. V tem letu se je bilančna vsota povečala za približno petino, na 238 milijonov evrov, čisti dobiček pa za 320 odstotkov oziroma 2,3 milijona evrov na tri milijone evrov. Obseg kreditiranja se je medletni ravni povečal za pet odstotkov, število odprtih transakcijskih računov za skoraj sedem, število računov podjetij pa se je povečalo za skoraj 16 odstotkov.
