Evropa se sooča z izzivi, kako ohraniti enotnost in konkurenčnost v svetovnem gospodarstvu, medtem ko Kitajska poskuša zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega trga. Vpliv politike Donalda Trumpa se ne konča pri carinah. Njegov protekcionizem ter namere o deregulaciji ameriškega gospodarstva in fiskalnih spodbudah bodo imeli dolgoročne posledice za gospodarstva in trge, kar za marsikaterega vlagatelja kaže na potrebo po diverzifikaciji portfeljev, saj volatilnost obrestnih mer in delniških trgov ostajata.
Trump je s svojo napovedjo 100-odstotnih carin za članice BRICS, ki bi podprle novo valuto za zamenjavo dolarja kot rezervne valute, sprožil odziv trgov, kjer je nekoliko prebil ameriški dolar, predvsem pa je to predstavitev tona prihajajočega mandata. Omenjene tarife vplivajo na izvoz blaga BRICS v ZDA. Iran, ZAE in Rusija pošljejo tja manj kot 3 odstotke izvoza. Iran in Rusija sta že pod sankcijami, ZAE pa lahko preusmeri ključne surovine na druge trge. Brazilija kot izvoznica surovin zlahka najde kupce drugod. Kitajska pričakuje tarife, zato dodaten šok ni bistven. Indija ZDA obravnava kot zaveznico proti Kitajski, kar izključuje pretirano ostre tarife. Etiopija, nova članica BRICS, trenutno nima večjega vpliva.
Trumpova administracija sicer načrtuje ukrepe proti Kitajski, vključno z do 60-odstotnimi carinami na kitajski uvoz, kar je nadaljevanje strategije »decouplinga« iz prvega mandata. Vprašanje ostaja, kako bo s pogajanji z Evropo, saj sta ameriška in evropska avtomobilska industrija zelo prepleteni. Ob tem bo ameriški predsednik verjetno želel obdržati določeno stopnjo previdnosti, saj bi ob hujših pritiskih za Kitajsko in Evropo lahko postalo smiselno okrepiti medsebojno sodelovanje kot odgovor na ameriško protekcionistično politiko. To bi lahko vodilo do nekoliko nenavadnega zavezništva, kjer bi si obe strani prizadevali za stabilizacijo globalnega trgovinskega sistema, vendar z različnima motivacijama.
Za ohranitev ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute je sicer ključnega pomena stabilnost ameriškega bančnega sistema in gospodarstva. Prav tako igrajo pomembno vlogo visoka varnost, predvidljiva politika ter obvladljivi proračunski primanjkljaji.
Evro se medtem še naprej šibi tudi zaradi političnih trenj v Franciji. Ob tem pa so razprave o novih znižanjih obrestnih mer pri Evropski centralni banki (ECB) povečale negotovost glede prihodnjih gospodarskih gibanj. Izjave uradnika ECB Martinša Kazaksa so spodbudile špekulacije o nadaljnjih znižanjih obrestnih mer, pri čemer trgi vse bolj upoštevajo znižanje za 50 bazičnih točk v decembru, čeprav je znižanje za 25 bazičnih točk še vedno bolj verjetno. Obeti za evro v primerjavi z dolarjem za zdaj ostajajo šibkejši, saj kombinacija nižje rasti in inflacije ter geopolitičnih tveganj povečuje možnosti za dosego paritete z dolarjem. Medtem bo na drugi strani močnejši ameriški dolar sicer ustvarjal pritisk na druge valute in države z dolgom, denominiranim v dolarjih. V letu 2025 bodo evropske in azijske valute verjetno pod nekoliko povišanim pritiskom, medtem ko ameriške obveznice in delnice ostajajo privlačne za vlagatelje.
Trumpova politika bo sicer imela vpliv na svetovno gospodarstvo, vendar pa so širši globalni izzivi, kot so tehnologija, Kitajska in inflacija, prav tako pomembni. Centralne banke so pred težkimi odločitvami, zlasti glede ohranjanja inflacije pod nadzorom, medtem ko širše makroekonomske spremembe že vplivajo na trge.
