Pri načrtovanem odpuščanju 175 delavcev od okoli 500 delavcev, kolikor jih še zaposlujejo v Sloveniji, bo moralo vodstvo koprske družbe Cimos stopiti na zavoro. Po prvotnih načrtih so nameravali postopek odpuščanja delovne sile zaključiti do konca, a kot vse kaže, bi se jim načrti lahko zavlekli vsaj za dva, tri mesece.
S ciljem odpuščanja delavcev so v Cimosu pripravili program razreševanja presežnih delavcev, ki ga je sekretar sindikata SKEI za kraško-notranjsko in obalno regijo Sašo Ristič pred dnevi označil kot nestrokovnega, saj med drugim ne vključuje poimenskega seznama delavcev, ki bodo ostali brez službe.
Na današnjem sestanku med predstavniki sindikata in vodstvom Cimosa je bilo dogovorjeno, da se bo program presežnih delavcev pripravil v roku enega meseca, je za Dnevnik povedal predsednik SKEI za kraško–notranjsko in obalno regijo ter strokovni sodelavec Cimosovega sindikata Aleš Hoge. Program presežnih delavcev bo moral vsebovati vse zakonsko določene predpise, vključno z imeni delavcev, ki jih nameravajo odpustiti. »Ker so v Cimosu lani odpovedali podjetniško pogodbo, bomo v sindikatu zahtevali, da se plače za nazaj povečajo za deset odstotkov, s čimer bi odpuščeni delavci prejeli višje odpravnine. Poleg tega bomo zahtevali tudi višje izplačilo odpravnin od zakonsko določenih,« je dejal Hoge. Kot je poudaril, so na nižje plače delavci pristali zaradi sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe, preklic te pogodbe pa pomeni, da dogovor več ne velja.
Možnost zapletov
Vodstvo Cimosa, ki je od leta 2022 posredno v lasti nemškega finančnega sklada Mutares, katerega delnice kotirajo na frankfurtski borzi, je podjetniško kolektivno pogodbo najprej odpovedalo sredi leta 2023, nato pa še lani septembra. Takrat se je zaradi neuspešnih pogajanja o zvišanju plač odvila dvourna opozorilna stavka, potem ko je bila marca lani zamrznjena. V novembru je sledila celodnevna stavka, s katero so Cimosovi delavci zahtevali takojšen preklic odpovedi podjetniške pogodbe, sklenitev dogovora, da se najnižja osnovna plača izenači z višino minimalne plače do konca leta 2024, sorazmerni dvig ostalih osnovnih plač. Toda zahteve delavcev in sindikate SKEI niso padla na plodna tla.
Ko oziroma če bo sindikat potrdil program odpuščanja presežnih delavcev, kar se bo zgodilo najprej čez en mesec, ga bo moral obravnavati še Zavod RS za zaposlovanje. Po Hogetovi oceni bo to terjalo vsaj še en mesec. »Dodatno se razmere lahko zapletejo zaradi odpuščanja tako imenovanih zaščitenih delavcev in invalidov. O odpuščanju slednjih bo morala odločati invalidska komisija, kar se ne bo zgodilo iz danes na jutri. Če odpovedni roki ne bodo pravočasno zaključeni, naj bi se za nekatere delavce v Cimosu poslužili ukrepa čakanja na delo,« je povedal Hoge in dodal, da so v koprski družbi prehitevali predpisano časovnico, hoteč postopek odpuščanja pospešiti.
Izgubarsko poslovanje
Po opozorilih Hogeta v Cimosu, če bi želeli delovati zakonito, ne bi smeli odpustiti 175 delavcev, ne da bi o tem sindikat podal svoje mnenje. »Če na zahteve, ki jih bo zaradi odpuščanju dal svet delavcev, v Cimosu ne bodo pristali, bo sledil arbitražni postopek, ki bi lahko načrtovano odpuščanje dodatno zavlekel.
Po naših podatkih bo od 175 delavcev v Senožečah brez službe ostalo 112, od tega 77 proizvodnih delavcev, v Mariboru 35, v Vuzenici 21, sedem delavcev pa v Kopru. Medtem ko bo proizvodnja iz Senožeč in Maribora preseljena v srbsko Kikindo in bosanski Gradač, kjer ima Cimos tovarni, se bo proizvodnja v Vuzenici, kjer je trenutno zaposlenih okoli 250 delavcev nadaljevala. S krčenjem delovne sile naj bi letni prihranek pri Cimosovih stroških dela znašal okoli pet milijonov evrov, smo izvedeli neuradno.
Potem ko je skupina Cimos v letu 2023 ustvarila 34,4 milijona evrov čiste izgube, matična družba pa 14,7 milijona evrov, se je po naših podatkih poslovanje v rdečih številkah lani nadaljevalo. Medtem ko naj bi izguba skupine Cimos znašala približno 13 milijonov evrov, naj bi jo matična družba pridelala dobrih 14 milijonov evrov. Izgubarsko poslovanje je načrtovano tudi v letošnjem letu.