V bližnji prihodnosti bi lahko prišlo do lastniških sprememb v dveh bankah, ki poslujeta na slovenskih tleh – v Addiko Bank s sedežem na Dunaju in kranjski Hranilnici Lon, ki posluje kot banka. V obeh finančnih institucijah se je med najresnejšimi možnimi prevzemniki omenjalo srbskega poslovneža Miodraga Kostića, vendar se mu načrti lahko izjalovijo.
Dogajanje v Hranilnici Lon je pestro, ambicije, da bi konsolidirala lastništvo, pa imata Otmar Zorn, ki je v času vlade Alenke Bratušek predsedoval nadzornemu svetu Slovenske odškodninske družbe, predhodnice Slovenskega državnega holdinga, in Ivan Cajzek, lastnik gradbenega podjetja GIC gradnje. Skozi leta sta Zorn in GIC gradnje na podlagi več dokapitalizacij počasi povečevala lastništvo, medtem ko je podjetju Kylin Prime Group v lasti kitajskega poslovneža Kaia Daia to kopnelo. Ne da bi za to sploh imel nujno dovoljenje Banke Slovenije, je Kai Dai lastništvo v Hranilnici Lon pred leti povečal na dobrih 70 odstotkov, ignoriranje bančne zakonodaje pa ga je stalo odvzem glasovalnih pravic v gorenjski hranilnici. Zoper Kylin Prime Group je bil maja lani v švicarskem kantonu Zug, kjer je podjetje registrirano, sprožen stečajni postopek.
Zorn in GIC gradnje imata dovoljenje Banke Slovenije, da lahko vsak od njiju obvladuje največ 20-odstotni lastniški delež Hranilnice Lon. Pred kratkim sta ga prekoračila – Zorn je postal 21,03-odstotni, GIC gradnje pa 20,28-odstotni lastnik Hranilnice Lon. Zato sta bila primorana Banko Slovenije zaprositi za dovoljenje za povečanje lastništva do 33 odstotkov, o čemer odločitev še ni bila sprejeta. Po naših podatkih naj bi Zorn in GIC gradnje v vlogi za povečanje lastništva Hranilnice Lon pojasnila, da je njun interes odkupiti delnice Hranilnice Lon še od kakšnega lastnika, v naslednjem koraku pa svoj lastniški delež prodati na trgu. Toda njunemu povečevanju lastništva v Banki Sloveniji niso ravno naklonjeni; namesto tega bi raje videli, da bi Hranilnico Lon prevzela katera od bank, ki ima na slovenskem trgu že dovoljenje za opravljanje bančnih poslov, smo izvedeli neuradno.
V zadnjih mesecih preteklega leta naj bi veliko zanimanje za nakup lastniških deležev Zorna in GIC gradenj v Hranilnici Lon izkazoval srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki mu je leta 2018 po dolgotrajnem naskakovanju prek srbske AIK banke v Gorenjski banki uspelo razmeroma poceni pridobiti večinski lastniški delež. AIK banka se je nato podala v prevzem državne Abanke, a je najboljšo ponudbo oddal ameriški finančni sklad Apollo Global Management, ki mu je pred tem uspelo prevzeti Novo KBM. Po pripojitvi Abanke k Novi KBM se je Apollo o prodaji združenih bank dogovoril z madžarsko OTP banko, ki je pred tem prevzela SKB banko. Po zatrjevanju naših virov se Zorn in Cajzek s Kostićem nista mogla zediniti o višini kupnine za svoje delnice.
Četrtinski delež naprodaj v Švici
Za prevzem Hranilnice Lon je po naših podatkih več drugih kandidatov. Eden od teh naj bi bila Deželna banka, ki ima tri tabore pomembnih lastnikov: največjega s skoraj 30-odstotnim lastniškim deležem tvorijo Kapitalska zadruga, Zadružna zveza Slovenije in ČZD Kmečki glas, drugega KD Group s četrtinskim lastniškim deležem, tolikšnega pa obvladuje tudi Skupina Prva Alenke Žnidaršič Kranjc skupaj z več pokojninskimi kritnimi skladi Prve osebne zavarovalnice.
Pri prevzemu Hranilnice Lon bo imel ne nazadnje pomembno vlogo kupec četrtinskega lastniškega deleža, ki ga ima v lasti švicarsko podjetje Kylin Prime Group v stečaju. Na svojih spletnih straneh je Hranilnica Lon februarja objavila, da se za nakup četrtinskega lastniškega deleža Hranilnice Lon v lasti podjetja Kylin Prime Group možni kupci lahko obrnejo na stečajno pisarno v Švici, kamor lahko tudi pošljejo ponudbo. Na Poslovni register in stečajni urad v Zugu (Handelsregister und Konkursamt Zug) smo naslovili več vprašanj, med drugim, koliko ponudb so prejeli in kdaj bi bil prodajni postopek četrtinskega lastniškega deleža zaključen, vendar konkretnih odgovorov nismo prejeli. Po pojasnilih vodje omenjene švicarske stečajne organizacije Andreasa Hessa lahko na podlagi zvezne inslovenčne zakonodaje do spisov v stečajnih postopkih dostopajo upniki in dolžniki insolventnih podjetij, v primeru tretjih oseb pa je treba v posameznem stečaju njihov interes podrobno preučiti, pri čemer splošni interes, kot sta radovednost in novinarsko poizvedovanje, za razkritje podatkov ne zadostuje. Na začetku letošnjega leta je sicer ljubljansko okrožno sodišče sprožilo stečajni postopek Kylin Prime Capital, upravljanje skladov, v lasti Kaia Daia.
Za Addiko spopad dveh Srbov
Do pomembnih lastniških sprememb, če ne celo do prevzema, bi lahko prišlo tudi v Addiko Bank, katere delnice kotirajo na dunajski borzi. Do leta 2016, ko je spremenila ime, se je imenovala Hypo Group Alpe Adria. Delnice Addiko Bank so Kostić oziroma z njim povezane osebe začele kupovati leta 2022. Potem ko jih je pridobil malenkost manj kot deset odstotkov, kar predstavlja zgornjo mejo lastništva, ki jo v bankah posamezni vlagatelj ne sme preseči brez predhodnega dovoljenja centralne banke, je njegovo podjetje Agri Europe Cyprus marca objavilo javno ponudbo za nakup dodatnih 17 odstotkov delnic. Iztekla se je pred dnevi, a je bila podaljšana do 24. aprila. Le nekaj dni zatem pa je srbska Alta Pay Group v lasti Davorja Macure, ki je med drugim lastnik beograjske Alta banke, objavila, da je pridobila 30 odstotkov delnic Addiko Bank, in začela postopke za pridobivanje dovoljenj regulatornih organov. V Agri Europe Cyprus so zatrdili, da z nobenim od podjetij v lasti Macure ne delujejo usklajeno.
Poleg matične banke s sedežem na Dunaju skupino Addiko Bank sestavlja še šest bank v Sloveniji, BiH, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem, ki imajo skupaj okoli 150 poslovalnic. V letu 2016, ko je še poslovala pod razvpitim imenom Hypo, je ameriški finančni sklad Advent International pridobil 80 odstotkov njenih delnic, preostale pa Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Po spodleteli prodaji leta 2018 strateškemu vlagatelju je sledila prva javna ponudba delnic (na podoben način je bila privatizirana NLB). Lastništvo Addiko Bank je razpršeno med več evropskih in ameriških vlagateljev.
