»Delujemo kot javna gospodarska služba za zagotavljanje toplote, elektrika je postala sekundarnega pomena,« je v začetku leta sporočilo vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V Dnevniku smo že tedaj domnevali, da trditev ne drži. Analiza podatkov za prvo letošnje četrtletje podčrta pravilnost domneve. TEŠ se je preoblikoval v izvajalca gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja zgolj na papirju, v praksi se proizvodni režim TEŠ ni spremenil, odkar je družba z novim letom izstopila iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in prešla pod okrilje Slovenskega državnega holdinga (SDH), v katerem je član uprave postal Damir Črnčec.

Plan proizvodnje elektrike presegli skoraj 14-odstotno

Iz podatkov Elesa je razvidno, da je TEŠ med januarjem in marcem letos proizvedel 816,9 gigavatne ure električne energije, kar je zgolj 2,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Podatek postane še bolj pomenljiv, ko ga primerjamo z načrtovano proizvodnjo. TEŠ jo je namreč v prvih treh mesecih presegel za 13,6 odstotka. V treh mesecih je šoštanjska termoelektrarna proizvedla že 40 odstotkov načrtovane električne energije v letu 2025.

816,9 GWh električne energije je TEŠ proizvedel v prvem letošnjem trimesečju, to je 13,6 % nad načrtovano proizvodnjo.

Vlada Roberta Goloba je lani sporočila, da so razmere v Šoštanju dramatične. Da je tamkajšnja termoelektrarna na robu stečaja in da jo zmore rešiti zgolj preoblikovanje. Državni zbor je nato pohitel s sprejetjem zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki naj bi preprečil stečaj TEŠ in Premogovnika Velenje. Sprejemanje zakona je pospremila napoved ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), da bo proizvodnja električne energije z lanskih 3100 gigavatnih ur električne energije padla na 1835 gigavatnih ur. Pri sedanjem režimu obratovanja bo TEŠ napoved presegel že poleti.

Mesečni podatki kažejo, da je TEŠ v novo leto vstopil z nekoliko nižjo proizvodnjo elektrike. Ker blok 6 do 6. januarja ni obratoval, je bila proizvodnja na mesečni ravni za dobrih 18 odstotkov nižja kot januarja 2024. V naslednjih dveh mesecih so nadoknadili zamujeno. Marčevska proizvodnja je že za dobrih 16 odstotkov presegla proizvodnjo iz lanskega marca. Načrtovano proizvodnjo so presegli za 45 odstotkov.

V Dnevniku smo že opozarjali, da za daljinsko ogrevanje Šaleške doline obratovanje bloka 6 večino leta sploh ni potrebno, saj zmoreta obstoječi plinski turbini, z izjemo najbolj mrzlih dni (ki jih letos nismo doživeli), zagotoviti dovolj toplote.

Tudi Energetika Ljubljana kuri na polnih obratih

Ker je tudi ljubljanski Te-Tol sočasno močno povečal proizvodnjo elektrike, smo v Sloveniji s premogom in lignitom pridelali 968 gigavatnih ur električne energije. Lanska proizvodnja med januarjem in marcem je dosegla 893 gigavatnih ur. V strukturi proizvedene električne energije se je delež elektrike iz termoelektrarn povečal s 25 na 28 odstotkov, je razvidno iz podatkov Elesa. Na spremembe je posredno vplivala tudi slabša hidrologija, zaradi katere so naše hidroelektrarne proizvedle dobro petino manj elektrike kot v začetku lanskega leta.

Povečanje proizvodnje termoelektrarn je v skladu s povečanimi potrebami po električni energiji v prvem letošnjem trimesečju. Odjemalci so namreč iz prenosnega omrežja prevzeli za dva odstotka več električne energije kot v istem obdobju lani.

Tudi ko je toplo, maksimalno kurijo velenjski premog

Vodstvo TEŠ je Dnevniku pozimi zagotavljalo, da v novem režimu obratujejo v glavnem blizu minimalne moči in da ob zelo nizkih zunanjih temperaturah povečajo moč bloka 6 zato, da lahko izpolnijo potrebe Komunalnega podjetja Velenje. »Za zagotavljanje toplotne oskrbe blok 6 obratuje pri 45 do 60 odstotkih moči,« je trdilo vodstvo termoelektrarne. V času sprejemanja zakona je bila dana še napoved, da bo TEŠ po novem obratoval z zmanjšano močjo, proizvodnja električne energije naj bi padla na 40 do 45 odstotkov količin, proizvedenih ob polnem obratovanju.

Dejansko podatki ne potrjujejo napovedi. Od začetka leta je namreč TEŠ 6 obratoval s povprečno močjo 386 megavatov, to je z 71 odstotki maksimalne zmogljivosti. Proizvodnja je potekala s skoraj 500 megavati moči tudi, ko so bile dnevne temperature že izrazito spomladanske. Proizvodne zmogljivosti TEŠ so letos redno dvigovali s sočasnim zagonom plinskih turbin. Turbini so prižgali 12-krat, »zaradi komercialnega obratovanja ter zaradi potrebe po pokrivanju energije ob omejitvah delovanja TEŠ 6«, pravijo v podjetju.

Država z interventnim zakonom ni zgolj preprečila domnevnega stečaja TEŠ, temveč je prebivalcem in gospodarstvu Šaleške doline zagotovila oskrbo s subvencionirano toploto. Na podlagi zakona uživajo tamkajšnji odjemalci zajamčeno najnižjo ceno daljinskega ogrevanja v državi. Cena 125 evrov za megavatno uro je 22 evrov pod slovenskim povprečjem in kar 143 evrov pod ceno, ki so jo morali februarja plačevati odjemalci v občini Ravne na Koroškem. Cenovno se Šaleški dolini še najbolj približa Celje, ki se ogreva s termično obdelavo komunalnih odpadkov.

Letos bi lahko blok 6 ostal izklopljen

Ključni politični argument za sprejem zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga je bilo nemoteno zagotavljanje ogrevanja Šaleške doline. Kolikšne so bile letošnje potrebe po toploti v dolini?

Zaradi več mrzlih dni v januarju in februarju je Komunalno podjetje Velenje prevzelo za dobrih šest odstotkov več toplote kot v istem obdobju lani, obenem je bil maksimalni odjem nižji od lanskega. Največ toplote so letos potrebovali 14. januarja zvečer, ko je urna potreba znašala 81,5 megavata. Podatek nam razkrije pravilnost še ene Dnevnikove domneve. TEŠ bi lahko oskrboval Šaleško dolino s toploto zgolj s plinskima turbinama, TEŠ 6, katerega minimalna obratovalna moč je 228 megavatov, bi lahko ostal izklopljen, tako kot je bilo v času izklopa TEŠ 5 in TEŠ 6.

V Dnevniku smo že opozarjali, da za daljinsko ogrevanje Šaleške doline obratovanje bloka 6 večino leta sploh ni potrebno, saj zmoreta obstoječi plinski turbini, z izjemo najbolj mrzlih dni (ki jih letos nismo doživeli), zagotoviti zadosti toplote. Da je takšen delovni režim izvedljiv, je dokazala jesen 2022, ko je direktor Elesa Aleksander Mervar »odredil« izklop blokov 5 in 6 Termoelektrarne Šoštanj iz omrežja, in sicer zaradi nezadostnega izkopa lignita v velenjskem premogovniku. Bloka potem nista obratovala 52 dni, do 5. decembra 2022. V vmesnem času sta toploto zagotavljali izključno plinski turbini.

»Po 1. januarju 2025 je primarna proizvodnja toplotne energije. Zaradi tehnične zasnove bloka pa je proizvodnja električne energije ob proizvodnji toplotne energije neizbežno dejstvo,« pravijo v vodstvu TEŠ. V državnem podjetju nesporno izkoriščajo ugodna cenovna gibanja na mednarodnih trgih z električno energijo. V skladu z napovedmi sicer večino proizvedene elektrike TEŠ proda Borzenu, lahko pa z njo trguje tudi neposredno in z ustvarjenimi prihodki zmanjša obseg predvidenega državnega nadomestila, s katerim bo država krila razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe. V treh kurilnih sezonah naj bi nadomestilo znašalo okoli 324 milijonov evrov. Država pa bo morala v prihodnjih treh letih zagotoviti še skoraj 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki za TEŠ 6. 

Priporočamo