Silovit skok je sledil objavi Bele hiše o 90 dnevnem premoru na novo predlagane »vzajemne« carine za države, ki se niso odzvale s povračilnimi ukrepi. Carinska stopnja se je tako znižala na 10 odstotkov za vse, razen za Kitajsko, za katero se je carinska stopnja zvišala na 145 odstotkov. Kot odgovor je Kitajska zvišala carine na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov. Ne glede na to, ali je bil preobrat v tarifah del večjega načrta ali odziv na naraščajoča tržna tveganja, tudi skok zahtevane donosnosti ameriških obveznic, ki nakazuje na močan prodajni pritisk, signalizira preobrat k bolj spravljivemu pristopu. Na tem mestu vsekakor ne moremo mimo padca vrednosti dolarja, ki je proti evru v teh turbolentnih dneh izgubil približno 5 odstotkov. Trimesečen premor zagotavlja čas za pogajanja in dosego meddržavnih dogovorov. Kljub temu, da je verjetno čas največje trgovinske negotovosti za nami, pa gospodarstvo in vlagatelji niso dobili še željene jasnosti in stabilnosti. V primerjavi s tarifami z dne 2. april je 10 odstotna univerzalna stopnja zdaj videti bolj zmerna in obvladljiva. Kljub temu velik skok carin na Kitajski izvoz v ZDA, največji vir uvoza, nakazuje, da bo povprečna carinska stopnja na uvoz v ZDA najverjetneje še vedno poskočila na 20 – 25 odstotkov z 2,3 odstotka v lanskem letu, kar bo vsekakor pomenilo povečan inflacijski pritisk in posledično težave FED-a pri zniževanju obrestnih mer.
Vsi ti dogodki so še dodatno pospešili rast zlata. Vrednost unče v dolarjih je pred tedni prebila nivo 3.000 in se povzpela čez 3.300, kjer se nahaja te dni. Tudi to je posledica negotovih časov, v katerih se nahajamo. V zadnjem letu je zlato v dolarjih pridobilo več kot 40 odstotkov vrednosti, v evrih malo več kot 31 odstotkov. Temu le delno ali sploh ne sledi cena srebra, saj je vrednost precej bolj odvisna od gospodarske aktivnosti in ne toliko od strahu, ki poganja ceno zlata. Na drugi strani, zaradi strahu pred upočasnjeno gospodarsko aktivnost in sezonskimi vplivi, imamo nižje cene nafte in zemeljskega plina. Cena slednjega je v Evropi zdrsnila približno 40 odstotkov od sredine februarja, ko je dosegla vrh zimske sezone.
Tokrat se je dogajanje na svetovnih finančnih trgih hitro prelilo tudi na Ljubljansko borzo. SBI top indeks je tretji dan padanja izgubil skoraj 13 odstotkov vrednosti, po že omenjeni objavi Bele hiše pa smo videli močan skok, v katerem se je praktično izničil celoten padec. Do neke mere je bil popravek tečajev pričakovan po dolgi rasti, ki smo jo imeli v lanskem letu in je po novem letu dobila še dodaten zagon. Pozornost domačih vlagateljev se v tem obdobju že preusmerja v predlagane dividende, ki so pri slovenskih delnicah že skoraj tradicionalno relativno visoke. Optimizem in domišljijo domačih vlagateljev burijo tudi napovedani Individualni naložbeni računu, ki bi lahko prinesli nove vlagatelje, ki bi predvsem vplivali na večjo likvidnost naše borze.
