Ameriški širši delniški indeks je v dnevu objave izgubil skoraj tri odstotke vrednosti, celoten teden pa končal z 1,34 odstotka nižjo vrednostjo. Vodstvo centralne banke skrbijo podatki o inflaciji, ki se je v zadnjem času celo zvišala. Po novem pričakuje, da se bo osnovna inflacija naslednje leto zvišala na 2,5 odstotka (septembra je znašala 2,2 odstotka). Objava centralne banke je negativno vplivala tudi na cene dolžniških finančnih instrumentov. Cena 10-letne ameriške državne obveznice se je v zadnjem tednu znižala za 2,89 odstotka, njena donosnost pa se je posledično zvišala na 4,53 odstotka (nižja cena pomeni višjo donosnost in obrnjeno). ZDA se ponovno soočajo s težavno potrditvijo financiranja državne uprave s strani zakonodajnega telesa, pomagal pa ni niti nov predlog prihajajočega predsednika Trumpa. Ob pomanjkanju dobrih makroekonomskih novic si zlahka predstavljamo, da bi delniški trgi utrpeli še večje izgube. V zadnjem tednu je bil objavljen podatek, da je v tretjem četrtletju rast BDP v ZDA znašala 3,1 odstotka in s tem celo presegla predhodna pričakovanja (2,8 odstotka). Tudi ameriški trg dela je še vedno v robustnem stanju, v zadnjem tednu je bilo novih iskalcev zaposlitev 220.000, kar je bilo prav tako rahlo pod pričakovanji.

Tudi vrednost širšega evropskega delniškega indeksa Stoxx Europe 600 je pretekli teden upadla za 2,74 odstotka. Delni razlog je bila ponovna omemba tarif na evropsko blago prihajajočega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Dodatno je negotovost med vlagatelji povečala še politična kriza v Nemčiji, kjer je aktualni predsednik vlade Olaf Scholtz tudi uradno izgubil podporo parlamenta, posledično pa Nemčijo februarja čakajo predčasne volitve. Glede na to, da je tudi Francija v globoki politični negotovosti, obe državi skupaj pa veljata za ekonomski lokomotivi Evrope, strah vlagateljev in posledični padci tečajev na borzah torej ne bi smeli biti nikakršno presenečenje. Omeniti velja še najnovejšo študijo o učinkovitosti zdravila za hujšanje danskega farmacevta Novo Nordisk, ki se je izkazalo za manj učinkovito od trenutno edinega konkurenta iz ZDA Elly Lilly, kar je v petek znižalo vrednost danskega podjetja za skoraj 20 odstotkov. S tem je Novo Nordisk izgubil tudi primat najvrednejšega podjetja na stari celini in padel celo na četrto mesto v Evropi.

Kitajske delnice so zadnji teden izgubile v povprečju 0,3 odstotka vrednosti, razloge pa lahko najdemo v objavi makroekonomskih podatkov, ki so bili po večini slabši od pričakovanj. Kljub temu da je zasebna potrošnja novembra na medletni ravni zrasla za 3 odstotke, je bila v primerjavi z mesecem pred tem (4,8 odstotka) občutno nižja. Tudi podatek o brezposelnosti med mladimi, ki se je s 17,1 odstotka v oktobru znižala na 16,1 odstotka novembra, in objava indeksa cen nepremičnin, ki je negativen že 17 mesecev zapored (zadnji padec najnižji), vlagateljem nista mogla ponuditi razlogov, da bi posegli po nakupnih naročilih. Na Japonskem je centralna banka obrestno mero pustila nespremenjeno pri 0,25 odstotka. Na tamkajšnjem kapitalskem trgu je bilo v zadnjem tednu zanimivo predvsem na avtomobilskem segmentu, kjer naj bi se o morebitni združitvi pogovarjali vodstvi družb Nissan in Honda. Združevanje v panogi pospešuje predvsem konkurenca iz Kitajske. Če bi do združitve dejansko prišlo, bi skupna družba zasedla tretje mesto po prodaji v avtomobilski panogi.