»Trend povpraševanja po domačih sončnih elektrarnah je upadel za približno 60 odstotkov,« pravi Jan Pušnik iz podjetja Elnet, v katerem se več kot štirideset let ukvarjajo z električnimi inštalacijami vseh vrst, v zadnjih letih pa delujejo tudi na področju fotovoltaike in električnih polnilnic za električna vozila. Upad povpraševanja pripisujejo spremembi oziroma ukinitvi neto meritev oziroma letnega obračuna za lastnike sončnih elektrarn, kar po Pušnikovih besedah znatno podaljša odplačilno dobo takšne investicije.
Z lanskim letom se je namreč iztekla zelo ugodna shema letnih neto meritev, torej letnega poračuna proizvedene in porabljene električne energije, kar v praksi pomeni, da nekdo, ki na letni ravni proizvede enako količino ali več elektrike, kot je porabi, za električno energijo ne plača nič, pač pa plača zgolj omrežnino za moč z davkom.
Tudi podatki Elesa kažejo, da je bilo leta 2024 vloženih slabih 4000 vlog za soglasje za priključitev sončne elektrarne, medtem ko so leto prej prejeli 47.990 vlog. Lani so izdali skupno približno 19.500 soglasji, pri čemer je treba upoštevati, da so obravnavali tudi vloge, oddane v letu 2023. Lani so zavrnili 7200 vlog, priključenih je bilo 15.200 sončnih elektrarn, leta 2023 pa 17.400.
»Upad je bil pričakovan, saj smo vedeli, da so neto meritve dober ukrep, ki bi ga veljalo nadaljevati, a so se odločili drugače,« pripoveduje Marko Femc, direktor družbe Plan-net solar, vodilnega podjetja za gradnjo sončnih elektrarn v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Femc spomni, da se je panoga tokrat že tretjič znašla na točki strmega upada (sam ocenjuje padec povpraševanja po sončnih elektrarnah za kar 90 do 95 odstotkov), potrebno pa bo kar nekaj časa, da se bodo stvari umirile. Kot pravi, je bilo področje fotovoltaike vedno povezano s spodbudami, tako so se denimo pred ukinitvijo neto meritev srečevali celo z nevzdržnim povpraševanjem.
Razmere bi morale biti stabilne
»To se sicer ne bi smelo dogajati, saj mora panoga funkcionirati ves čas, če želimo, da obstaja. Če ne, jo najprej spodbudimo, vanjo prihajajo kadri iz drugih branž, nato pa jo spravimo na ničlo in ljudje odhajamo v druge panoge,« opisuje Femc. Pri nakupu sončne elektrarne je po njegovih besedah nasvet odvisen od uporabnika, ali gre za malo ali veliko napravo in kakšna je njegova poraba. Na osnovi teh podatkov se preračuna, koliko energije potrebuje uporabnik, kdaj jo potrebuje, koliko baterije potrebuje.
»Smiselnost investicije v sončno elektrarno je še vedno velika. Prihranki so zdaj sicer manjši, investicija je večja, ker je treba kupiti tudi baterije, a finančna upravičenost še vedno je,« opisuje Femc. Pušnik pri takšni investiciji zainteresiranim svetuje, da izberejo preverjenega izvajalca s certificirano opremo in izkušnjami na tem področju.
Nova shema
»Vsaka sprememba, ki vpliva na stroške, bodisi jih znižuje, bodisi zvišuje, vsaj kratkoročno vpliva na povpraševanje oziroma na odločanje za naložbe v zelene tehnologije, kot so samooskrbne sončne elektrarne in toplotne črpalke,« pravijo tudi na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer prav tako opažajo, da je trenutno število vlog za nove investicije v samooskrbo res nizko v primerjavi z zadnjima dvema letoma, a že na srednji rok pričakujejo stabilizacijo in večje število novih vlog, saj je tudi nova shema, v kombinaciji s višjimi finančnimi spodbudami, ki so na voljo, po njihovih besedah zelo ugodna za končne uporabnike in popolnoma primerljiva s prejšnjo.
»Kar se tiče pravnih oseb, pa zaznavamo veliko zanimanje potencialnih investitorjev za pridobitev subvencij za naložbe v sončne elektrarne, tudi v večje toplotne črpalke. Pri javnem pozivu za nepovratna sredstva za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije je bilo v zadnjem letu potrebno zaradi velikega povpraševanja dodati dodatna sredstva, da se je zadostilo povpraševanju,« še opisujejo na ministrstvu.
