»Vzpostavitev podjetniškega inkubatorja občine Hrpelje - Kozina je projekt, ki bo predvsem mladim podjetnikom in tistim, ki jih podjetniška pot zanima, ponudil podporno infrastrukturo in prostore za njihov začetek,« pravijo na občini Hrpelje - Kozina, kjer so konec minulega leta pridobili uporabno dovoljenje za objekt. »Obetamo si mnogo multiplikativnih pozitivnih učinkov, ki jih bo omogočila vzpostavitev inkubatorja, od več zagonskih podjetij v lokalni skupnosti do delavnic in izobraževanj, ki bodo tam potekala, pa tudi infrastrukturo za druge podjetnike, predavalnica bo namreč lahko gostila tudi dogodke zunanjih uporabnikov,« so našteli.
V objektu, ki so ga postavili v središču Kozine, na območju nekdanjega gostinskega lokala, za katerega je občina uveljavljala predkupno pravico, bo, kot so navedli na STA, osem pisarn za osem podjetnikov, večji co-working prostor pa si bo lahko delilo še dodatnih osem podjetnikov. Kdo bo lahko te prostore uporabljal? »Dokončna merila bodo oblikovana v kratkem, gotovo pa je, da bo med pomembnejšimi kriteriji za vstop v inkubator poslovna ideja, ali gre za novoustanovljeno podjetje, sedež podjetja in podobni kriteriji, ki so uveljavljeni na tem področju,« odgovarjajo na občini.
Interes izrazilo deset podjetnikov
V javnosti so se sicer v zvezi s projektom pojavili pomisleki, ali je za tak objekt sploh dovolj zanimanja in ali gre torej za smotrno porabo sredstev. Občina je namreč slabih 1,5 milijona evrov za gradnjo podjetniškega inkubatorja pridobila na javnem razpisu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.
Na občini pravijo, da je bil v sklopu prijave na razpis ministrstva eden od obveznih elementov tudi posnetek stanja tako v regiji kot občini in da se je že takrat izkazalo, da interes obstaja. »Objavljen pa je bil tudi javni poziv za izkaz interesa za vključitev v inkubator, kjer so se lahko odzvali potencialni interesenti za vključitev, brez kakršnih koli zavezujočih obveznosti. Na poziv je prispelo deset prijav,« so navedli na občini. Podjetniški inkubator trenutno še vedno sameva, po napovedih občine pa naj bi zaživel do junija letos, ko lahko po njihovih navedbah pričakujemo tudi vselitev podjetnikov.
Veliko potenciala med mladimi z vasi
Škerjanc po drugi strani pogreša dodatne podjetniške spodbude, ki bi bile bolj prilagojene današnjim potrebam in trendom v globalnem gospodarstvu. »Pisarne so gotovo pametna stvar, ampak to ni dovolj. Inkubator kot spodbuda je že malo zastarel prijem. Potrebujemo spodbude za 21. stoletje, izobraževanja, potovanja v tujino, odpiranja navzven … Trg danes ne pomeni samo Slovenije, trg je globalen,« pravi Škerjanc. »Sam trenutno sodelujem z mladim fantom, ki se ukvarja s predelavo sekancev za peči. Takšnega fanta in še dva zraven je treba peljati v svet, kjer delajo z umetno inteligenco, kjer so procesi kratki, produkcija večja. Mladi morajo to doživeti. Pisarna je v redu, ampak pisarna ti ne pomaga, da bo prišel na primer nekdo iz Danske na Kozino kupit sekance. Za to se je treba usesti na letalo, se peljati na Dansko, ponuditi sekance oziroma sploh razumeti, kako trg deluje,« je ponazoril. Še posebej pa je takšno povezovanje po njegovih besedah pomembno pri podjetnikih iz manjših slovenskih krajev, ki so že sami po sebi manj mednarodno prepleteni kot denimo slovenska prestolnica.
Dobra novica je sicer, da je na podeželju podjetniškega potenciala, kot pravi Škerjanc, precej. »Mladi z vasi imajo veliko potenciala. Po mojih izkušnjah več kot mladi iz mest. Fant, ki se ukvarja s sekanci, ve vse o tem procesu, kako se delajo sekanci, je v stiku s terenom, pogovarja se s sosedi in okoliškimi prebivalci,« je naštel Škerjanc, ki je tudi sam zgled podjetnika iz malega slovenskega kraja, ki deluje globalno. »Delujem iz vasi, kjer nas živi 200. Ko ste me kontaktirali za namen prispevka, sem bil v 18-milijonskem kitajskem Guangzhouju, drugi dan sem bil v 8-milijonskem Foshanu, naslednji dan, ko sem vam odgovoril, pa sem bil v 15-milijonskem Carigradu. To je edina pot. Evropski trg upada. To se vidi trenutno na primer v avtomobilski industriji.«
Bolj premišljene spodbude za mlade podjetnike pogreša tako s strani države kot občin. »Tisti, ki je odgovoren za gospodarstvo na občini, bi moral postaviti strategijo,« pravi. Več sodelovanja bi lahko bilo po besedah Škerjanca tudi med mladimi in uspešnimi podjetniki: »Prepričan sem, da bi se na primer v Klubu slovenskih podjetnikov ali Združenju Manager takoj našlo deset podjetnikov, ki bi bili pripravljeni volontersko mentorirati mlade. Tudi sam bi z veseljem mentoriral enega ali dva mlada bodoča podjetnika.«
