Poslovnežu Otmarju Zornu, njegovemu podjetju Zorn Plus in gradbenemu podjetje GIC gradnje v lasti Ivana Cajzka je nedavno spodletel prevzem Hranilnice Lon, vnovične prevzemne ponudbe pa na podlagi prevzemne zakonodaje ne smejo objaviti eno leto. Kaj se bo v Hranilnici Lon, ki ima licenco za opravljanje bančnih poslov in posluje kot banka, dogajalo okoli lastništva, je težko napovedovati. V preteklih letih je bila večkrat pod drobnogledom Banke Slovenije, njen interes pa je po naših podatkih, da Hranilnica Lon dobi strateškega lastnika.

V Hranilnici Lon je trenutno zamrznjenih kar 56,3 odstotka glasovalnih pravic. Pred dnevi je skoraj desetodstotni lastnik, kar predstavlja prag lastništva, do katerega ni treba pridobiti dovoljenja Banke Slovenije za nakup delnic, postalo podjetje Jenfin v lasti Gregorja Jenka, člana uprave družbe Salus, ki se ukvarja s prodajo zdravil na veliko. Jenfin je 9,82 odstotka delnic odkupil od podjetij Eta Kamnik in AG, ki ju lastniško obvladuje Marko Konič. Upoštevaje delež odvzetih glasovalnih pravic ima Jenfin s svojimi nabavljenimi delnicami trenutno dobro petino glasovalnih pravic, po naših podatkih pa naj bi želel lastništvo v Hranilnici Lon povečati.

Prevzemni prag ni bil določen

Največji posamični delničar Hranilnice Lon s četrtinskim lastniškim deležem je švicarsko podjetje Kylin Prime Group v lasti kitajskega poslovneža Kai Daia, ki je v stečajnem postopku. Zaradi usklajenega delovanja je Banka Slovenije Kylin Prime Group leta 2019 zamrznila glasovalne pravice nad desetodstotnim lastniškim deležem. Stečajni upravitelj v Švici že nekaj časa načrtuje prodajo delnic Hranilnice Lon, ki so v lasti Kylin Prime Group. Septembra je bila predvidena njihova dražba, a se je nato švicarski stečajni upravitelj odločil, da bo sprejel prevzemno ponudbo, česar pa očitno ni storil.

Prevzemno ponudbo je sprejelo 39 delničarjev, ki so imeli skupno v lasti 12,35 odstotka delnic Hranilnice Lon. Za uspešnost prevzemne ponudbe prevzemni prag ni bil določen, kar pomeni, da če bi prevzemniki pridobili vsa potrebna dovoljenja, bi lastniški delež v Hranilnici Lon povečali na več kot 50 odstotkov. Otmar Zorn ima namreč v lasti 21,03-odstotni, GIC gradnje pa 20,28-odstotni lastniški delež. Po neuradnih podatkih je bil cilj prevzemnikov, da s prevzemom lastništvo povečajo na vsaj 75 odstotkov, s čimer bi imeli vpliv tudi na statutarne spremembe v Hranilnici Lon.

Tako Otmar Zorn kot GIC gradnje sta pred meseci pridobila dovoljenje Banke Slovenije, da lahko vsak od njiju lastništvo v Hranilnici Lon poveča do tretjine. Zatem so Zorn, Zorn plus in GIC gradnje sklenili delničarski sporazum in se podali v prevzem. Z njim je soglašala Javna agencija RS za varstvo konkurence, ki ga je sicer presojala z vidika konkurenčnosti na trgu. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je s prevzemom soglašala pogojno, pri čemer je bil pogoj pridobitev dovoljenja Banke Slovenije oziroma ECB, kar pa se do izteka prevzemne ponudbe ni zgodilo. Prav zato je prevzemna ponudba spodletela.

Zanimiva za več manjših bank

Ker sta Zorn in GIC gradnje pred prevzemom začela delovati usklajeno, to pomeni, da po obstoječi odločbi Banke Slovenije ne moreta vsak posebej obvladovati do 33 odstotkov delnic GIC gradenj, ampak jih imata lahko toliko v lasti skupaj. Da bosta s svojimi delnicami pridobila glasovalne pravice, jih bo moral vsak od njiju prodati nekaj odstotkov, da bi njun celotni lastniški delež znižal pod 33 odstotkov. To pomeni, da morebitna bliskovita sprememba v organih upravljanja in nadzornega sveta Hranilnice Lon brez njunega soglasja skorajda ni možna. V primeru sklica skupščine bi namreč imela na voljo en mesec, da skupni lastniški delež znižata pod 33 odstotkov.

Če bi prevzemnikom uspela prevzemna ponudba, bi po konsolidaciji lastništva Hranilnico Lon, ki ima devet poslovalnic, najverjetneje prodali. Kot prevzemna tarča naj bi bila zanimiva za več manjših bank, ki poslujejo na slovenskem trgu, predvsem zaradi licence za opravljanje bančnih poslov.