Po hudem porazu na volitvah v evropski parlament je francoski predsednik Emmanuel Macron padel v politično negotovost. Ponovno se je razplamtel boj z večno nasprotnico in voditeljico na desnici Le Penovo. Politični zasuk in negotovost se poznata pri tečaju naše skupne valute, ki je izgubila nekaj vrednosti proti dolarju in se nahaja najnižje v zadnjem mesecu. Evro se je z 1,09 evra za dolar, kjer se je nahajal večji del prejšnjega tedna, premaknil proti 1,075 evra za dolar. Dan potem vidimo tudi odraz pri borznih tečajih, saj je indeks Euro Stoxx 50 zdrsnil za slab odstotek in pol. Padec tečajev oziroma višjo zahtevano donosnost lahko zaznamo pri francoskih obveznicah, med delnicami pa sta najslabše teden začeli banka BNP Paribas in Societe Generale z več kot 6-odstotnim padcem. Še pogled čez Atlantik: ameriško gospodarstvo je maja ustvarilo 272.000 delovnih mest, kar je preseglo ocene o 180.000 novih delovnih mestih. Večje število delovnih mest je bilo ustvarjenih v sektorju zdravstva, gostinstva in državnih službah. Ti trije sektorji so ustvarili skoraj 80 odstotkov ustvarjenih delovnih mestih v zadnjih 12 mesecih. Kljub vsemu je stopnja brezposelnosti narasla s 3,9 na 4 odstotke, kar je največ v zadnjih dveh letih in pol. Številke so vsekakor nekoliko slabše, a vendar na neki način tudi logična in pričakovana posledica monetarne politike. Kljub temu ne moremo govoriti o šibkem trgu dela, in ravno močan trg dela je eden od večjih vzrokov za trdovratno inflacijo.
Cene evropskega zemeljskega plina še naprej vztrajajo nad 30 evri za megavatno uro, vseeno pa nižje kot pretekli teden, ko so cene zaradi zmanjšanega izvoza Norveške nekoliko poskočile. Padanje cen plina se nadaljuje tudi v tem tednu, potem ko so se pretoki iz Norveške konec tedna ponovno okrepili, kar je zmanjšalo skrbi glede dobave. K nižjemu povpraševanju pripomorejo tudi zmerne temperature v večini severozahodne Evrope, kar posledično pomeni nižjo porabo plina za proizvodnjo elektrike, ki se porablja za hlajenje. Po zadnjem srečanju organizacije OPEC+ se zdi, da se kartel odmika od zasledovanja politike 100 dolarjev za sodček. Napovedali so namreč postopno povečanje proizvodnje do leta 2025, kar je v nasprotju z dosedanjo politiko zmanjševanja načrpanih količin. S to potezo so nekoliko znižali ceno tekočega zlata, kar bi lahko ublažilo inflacijski pritisk in olajšalo delo centralnih bank.
Slovenski borzni indeks SBITOP je sredi aprila zdrsnil iz območja 1460 točk v bližino 1400 točk, nato pa začel svoj pohod vse do nivoja okoli 1530 točk, kjer se nahajamo te dni. Največ med članicami indeksa je v zadnjem mesecu pridobila Pozavarovalnica Sava s 10,4-odstotno rastjo, sledita ji Krka z 8,4-odstotno in Luka Koper ter NLB z več kot 6-odstotno. Delnice Petrola, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav so pridobile od 1,4 do 2,6 odstotka, medtem ko so delnice Cinkarne Celje zdrsnile za 1,2 odstotka. Prihajamo v obdobje skupščin in napovedi dividend za lansko leto, ki bodo marsikoga spodbudile k novim nakupom oziroma ponovnemu investiranju izplačanih dividend. x
