Energetika Maribor je drugi največji slovenski dobavitelj toplote v Sloveniji. Lani je v svoj sistem, ki dovaja toploto več kot 14.000 gospodinjskim in poslovno-industrijskim odjemalcem, priključila visokotemperaturno toplotno črpalko, ki črpa energijo iz reke Drave. Letos uvaja še dodatno trajnostno rešitev, kotlovnico na lesno biomaso. Tudi potem bo, do nadaljnjega, glavni energent javnega podjetja zemeljski plin. Razmere na trgu z zemeljskim plinom danes temeljito pretresajo kalkulacije poslovodstva Energetike Maribor.
Cene evropskih terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemski plinski borzi (TTF) so namreč za okoli 120 odstotkov višje kot pred letom dni in za približno 50 odstotkov višje kot novembra lani. Čez zimo so se evropska skladišča zemeljskega plina dodobra izpraznila. Po podatkih portala Agsi so evropske zmogljivosti manj kot 35-odstotno zapolnjene. Lani ob istem času so bile skoraj 60-odstotno. Po vsej Evropi je v rezervoarjih manj plina kot spomladi 2022. Na območju EU so najbolj prazna hrvaška skladišča, ki so komaj 13-odstotno izkoriščena.
Polnjenje skladišč se ne izplača
Ni razloga za preplah, miri Zvonimir Šibalić, član uprave hrvaške energetske družbe PPD. »Smo na koncu razkladalne sezone, kar je v skladu z običajnim sezonskim ciklom skladiščenja plina,« pojasni za Dnevnik. »Skladišča se namreč pretežno polnijo v toplejših mesecih (od aprila do septembra), medtem ko se plin uporablja v zimskem obdobju (od oktobra do marca), ko je poraba povečana.« Tudi prazna hrvaška skladišča ga ne skrbijo. »Poleg sezonskega dejavnika je pomembno poudariti, da hrvaško skladišče zemeljskega plina deluje po tržnih načelih, brez obveznosti vzdrževanja strateških zalog. Zato trenutna stopnja zasedenosti skladišč odraža normalen tržni cikel in ne predstavlja izjemne situacije,« pravi Šibalić.
Kljub temu so razmere drugačne kot v preteklih letih. Evropske plinske zaloge bi se morale v prihodnjih mesecih povečevati. Vendar se polnjenje skladišč ta čas ne izplača, ker je na veleprodajni terminski borzi TTF ta čas ceneje kupiti plin prihodnjo zimo kot poleti. Inštitut za energetske študije v Oxfordu napoveduje, da se bo EU to zimo spopadla z vrzeljo v višini 25 milijard kubičnih metrov med ponudbo in povpraševanjem, tudi če zima ne bo posebno mrzla, v prispevku na portalu Okolje & energija izpostavlja Ana Stanič, ustanoviteljica podjetja E & A Law.
V Geoplinu sicer menijo, da so trenutne razmere na trgih zemeljskega plina razmeroma ugodne, in izpostavijo podatek, da cena pada od sredine februarja. To drži, vendar je borzna cena več kot dvakrat višja kot marca lani, obenem številni strokovnjaki napovedujejo, da se bo padanje ustavilo in bo cena plina ponovno začela zlagoma naraščati.
Zakaj se je podražil zemeljski plin?
Najbolj očiten dejavnik dosedanjih višjih cen zemeljskega plina je januarska zaustavitev pretoka ruskega zemeljskega plina po ukrajinskem plinovodnem omrežju, s čimer se je končala doba poceni ruskega plina v Evropski uniji. Obenem so zaloge pozimi kopnele hitreje kot v preteklih letih. »Čeprav opažamo rast cen, je vpliv geopolitike manjši, vpliv ponudbe in povpraševanja pa večji,« pravi Šibalić. »Imeli smo hladnejšo zimo kot pretekla leta in normalno je, da zaradi povečanega povpraševanja cena raste.« Bodoče gibanje cen bo po njegovih besedah odvisno od več dejavnikov: »Prvi je morebitna vrnitev ruskih količin, ki bi povečale ponudbo in vplivale na znižanje cene, drugi so politične napetosti med EU in ZDA, ki lahko privedejo do dodatnih dajatev in bi zvišale ceno. Tretji dejavnik bi bil morebitni negativni cenovni razpon med poletjem in zimo, ki bi lahko privedel do manjše zasedenosti skladišč.«
Slednji scenarij se je že udejanjil. Poleg višjih cen v Energetiki Maribor zaznavajo izrazito nihanje cen. V torek je znašala še okoli 42 evrov za megavatno uro, pred dobrim mesecem je bila okoli 60 evrov. »Razlog nihanj je nekoliko hladnejša zima, zaostrene razmere na trgu utekočinjenega zemeljskega plina in posamezni izpadi dobav iz Norveške,« razloži vodstvo javnega podjetja, ki je prepričano, da na nemirnost cene vpliva tudi vojna v Ukrajini. »Zaradi novic o morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma in omilitvah energetskih sankcij lahko dnevna cena zaniha tudi za več kot pet odstotkov,« ugotavlja.
Plin bi nadomestili s komunalnimi odpadki
V podjetju so previdni pri napovedih, kar se bodoče cene ogrevanja tiče. Skoraj gotovo je, da cenejše ne bo, tudi zato, ker so bili soočeni s skupaj več kot 440.000 evrov stroškov, ki so povezani z dvigom omrežnin za električno energijo in zemeljski plin ter s podražitvijo stroškov prenosnih zmogljivosti in okoljskih dajatev. Tudi zaradi tega se želijo v Mariboru čim prej znebiti odvisnosti od zemeljskega plina. Mesto bi v čim večji meri ogrevali z obnovljivimi viri energije. In z energijsko izrabo komunalnih odpadkov.
