Po večmesečni agoniji je pomursko podjetje Moda Mi&Lan – eno redkih večjih, ki se je v Sloveniji sploh še ukvarjalo s šivanjem oblačil – januarja končalo v stečaju. V zadnjih mesecih poslovanja je Modo Mi&Lan poskušal sanirati Joc Pečečnik prek svojega podjetja Elektronček. Toda dana posojila v višini 1,8 milijona evrov niso zadostovala za poslovni preobrat.
Elektronček je v stečaju Mode Mi&Lan prijavil 1,9-milijonsko terjatev (posojilo in obresti), a jo je stečajni upravitelj Drago Dubrovski prerekal. Takšno stališče je zavzel, ker je Elektronček Modi Mi&Lan odobril več posojil v času, ko bi moral kot dober gospodar podjetju zagotoviti lastni kapital, ali pa bi moral pred prevzemom lastništva dana posojila ob njihovi zapadlosti v času lastništva spremeniti v lastniški kapital. Od 4,5 milijona evrov prijavljenih terjatev jih na navadne, torej nezavarovane, odpade 3,4 milijona evrov, na ločitvene oziroma zavarovane 191 tisočakov, prednostnih terjatev (do zaposlenih) je bilo prijavljenih 768.000 evrov, pogojnih pa 188 tisočakov. Od vseh prijavljenih terjatev jih je Dubrovski prerekal okoli tri milijone evrov.
Višina premoženja in terjatev
Tržna vrednost ocenjenega premoženja Mode Mi&Lan znaša 863.000 evrov, medtem ko je likvidacijska vrednost ocenjena na 707.000 evrov. Tržna vrednost nepremičnin pa je ocenjena na 643.000, likvidacijska pa na 527.000 evrov.
Iz podatkov, da je bilo v stečajnem postopku Mode Mi&Lan prijavljenih za slabih 200 tisočakov ločitvenih terjatev, lahko sklepamo, da so bila posojila Elektrončka nezavarovana, kar pomeni, da je njegova terjatev klasificirana kot navadna. Ob podatku, da je bilo prijavljenih za 768.000 evrov prednostnih terjatev, in na podlagi vrednosti ocenjenega premoženja lahko zaključimo, da četudi bi stečajni upravitelj Elektrončku priznal terjatev, ta ne bi bila poplačana, saj ima v stečajih poplačilo prednostnih terjatev prednost pred navadnimi terjatvami. Odločitve Dubrovskega o prerekanju terjatve Elektrončku Pečečnik ni hotel komentirati.
V stečaju Mode Mi&Lan je terjatev v višini 219.000 evrov prijavil tudi nekdanji lastnik Milan Mörec. Dubrovski jo je kot pogojno priznal v višini dobrih 98.000 evrov, prerekal pa v višini slabih 121.000 evrov. Po prepričanju Dubrovskega bi morala biti posojila, ki jih je Modi Mi&Lan odobril Mörec, konvertirana v lastniški kapital, namesto da so bila spremenjena iz kratkoročnih v dolgoročna.
Mörec ima v tekstilni industriji pestre izkušnje. V Muri, ki se je v svoji zlati dobi uvrščala med največja evropska tekstilna podjetja in zaposlovala okoli 7000 delavcev, je bil član uprave in tehnični direktor. V Muri in partnerjih, zdravem jedru propadle Mure, je bil direktor. Na čelu tega podjetja, ki se je preimenovalo v Aha Muro, je ostal tudi po prevzemu. Nato je vodil podjetje RLS Moda, nekdanji proizvodni obrat Mure, ki je bil ustanovljeno leta 2005. Od leta 2009 je bila lastnica RLS Mode, ne pa tudi njenih nepremičnin, modna hiša Rene Lezard, ki je kasneje zašla v finančne težave. Potem ko Rene Lezard leta 2015 ni hotel odkupiti tovarne, je Mörec, ki je bil tedaj že upokojen, prevzel RLS Modo, jo preimenoval v Modo Mi&Lan, medtem ko je nepremičnine odkupilo podjetje Slomatex, ki prodaja opremo za tekstilno industrijo.
V prvih mesecih lanskega leta je Moda Mi&Lan zašla v neobvladljive finančne težave, kar je bilo v veliki meri posledica covida; izplačilo plač je zamujalo, prispevki se niso plačevali, blokade transakcijskih računov so se vrstile. Agonijo je poskušal presekati Pečečnik. Kot je izjavil lani, ga je Mörec, ki je preživel infarkt, obiskal z družinskimi člani in prosil za pomoč. Da se je družina Mörec obrnila na Pečečnika, verjetno ni bilo naključje. Pečečnik namreč po prodaji podjetja Interblock, ki proizvaja naprave za igralnice, išče poslovne priložnosti, pred stečajem Mure pa se je leta 2009 zanimal za njen prevzem, kar kaže, da čuti afiniteto do šivanja oblačil. Elektronček je Modi Mi&Lan najprej odobraval posojila, konec lanskega avgusta pa je postal lastnik podjetja. Toda načrtovani preobrat v poslovanju Pečečniku ni uspel.
Stečaj je bil neizogiben
Po opozorilih Dubrovskega je bila Moda Mi&Lan najmanj vse lansko leto insolventna. »Zaradi prenizkih prihodkov in nesorazmerno visokih stroškov sta se pojavljala visok primanjkljaj obratnega kapitala in nezadostni denarni tok za pokrivanje tekočih in preteklih obveznosti, čeprav je podjetje od maja do novembra prejelo za kar 1,8 milijona evrov posojil od novega lastnika.« Razlogi za stečaj, ki je bil glede na način delovanja, organiziranja in vodenja dejansko neizogiben, izhajajo iz prenizkih prihodkov in neobvladanih, previsokih stroškov, je dodal Dubrovski. Ob tem je izpostavil, da je imelo podjetje od julija lani sklenjenih več »svetovalnih« pogodb v višini skoraj 20.000 evrov mesečno, od katerih ni imelo ekonomske koristi, saj je kot globoko insolventna družba končalo v stečajnem postopku, storitve po omenjenih pogodbah pa je plačevalo iz prejetih posojil.
Po besedah Pečečnika Moda Mi&Lan ob prevzemu ni imela urejenih nabavnih kanalov, kalkulacij lastne cene, sama proizvodnja ni bila optimizirana, podjetje ni imelo prodajnikov, nabava ni bila urejena. »Zato je poleg Lorelle Flego najelo različne strokovnjake, ki so ga pomagali reševati. Pri zunanjih pogodbah ne gre samo za 'svetovalne' pogodbe, ampak za celoten nabor zunanjih izvajalcev, od prodaje, nabave materialov, operative, organizacije in optimizacije proizvodnje, informatike do gradnje nove strategije in kolekcij. V sklop zunanjih izvajalcev so spadali tudi računovodstvo, varstvo pri delu. Angažma zunanjih sodelavcev je bil stroškovno bistveno bolj učinkovit kot pa zaposlovanje novih,« je Pečečnik utemeljil višino zneskov po svetovalnih pogodbah.
