Medtem ko je kriza dodobra stresla evropsko, predvsem nemško, avtoindustrijo, kakor tudi tisto na Japonskem, pa so kitajski avtomobilski proizvajalci doživljali razcvet, zlasti po zaslugi svojih električnih avtomobilov in domačega trga, ki velja za največji avtomobilski trg na svetu. V letu 2024 je šlo, žal zaradi številnih vojnih konfliktov, zelo dobro tudi orožarski industriji, pa podjetju številka ena na področju umetne inteligence – Nvidii. V zadnjih tednih je zablestela še kriptovaluta bitcoin, predvsem po zaslugi vnovič izvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ne skriva naklonjenosti bitcoinu.

1. Kriza nemške avtoindustrije, v vzponu kitajska

Nemško gospodarstvo je v krizi, še posebej avtomobilska industrija, ki pa je prodajno njihova največja gospodarska panoga in vlečni konj nemškega izvoza. Največji nemški izdelovalec avtomobilov Volkswagen je napovedal zapiranje več tovarn v Nemčiji in odpuščanje več tisoč delavcev. Čeprav nemška avtoindustrija zaposluje zgolj 1,7 odstotka vseh zaposlenih v nemškem gospodarstvu ali 770.000 ljudi, pa je prodajno in izvozno (17 odstotkov vsega nemškega izvoza) zelo pomembna panoga. Še več, nemški avtomobili veljajo za sinonim prestiža in kvalitete. Toda zdi se, da je bolj ali manj prisilna elektrifikacija evropske avtoindustrije, ko so se pojavljale ideje in želje, da bi po letu 2035 v Evropi vozili le še električni avtomobili, naredila tej industriji veliko škodo. Svoje je dodala vojna v Ukrajini in posledično zmanjšanje uvoza nafte in predvsem plina iz Rusije, kar je podražilo in ogrozilo energetsko samooskrbo v Nemčiji, ki je pred tem zapirala številne termoelektrarne in druge z vidika zelenega prehoda neželene energetske proizvajalce. Na drugi strani so se s konkurenčnimi cenami električnih avtomobilov pojavili kitajski proizvajalci, kot so BYD, Dongfeng, Geely in številni drugi, ki počasi osvajajo in s svojimi avtomobili preplavljajo Evropo.

2. Nvidia osvojila področje umetne inteligence in navdušila borznike

Ameriško podjetje Nvidia, ki je glavni proizvajalec polprevodnikov ali čipov za industrijo umetne inteligence, so 5. aprila 1993 ustanovili Jensen Huang, Chris Malachowsky in Curtis Priem z vizijo, da 3D-grafiko približajo igričarskim in multimedijskim trgom. No, 1. marca lani je Nvidia postala tretje podjetje na svetu z več kot 2000 milijardami dolarjev tržne kapitalizacije ali borzne vrednosti. Ta trenutek je njena vrednost že blizu 3500 milijard ameriških dolarjev ter se na prvem mestu največ vrednih podjetij na svetu izmenjuje z ameriškim podjetjem Apple, ki je najbolj znan po svojih iphonih. Pred ustanovitvijo podjetja Nvidia (ime izvira iz latinske besede invidia, ki v prevodu pomeni zavist) je bil Huang oblikovalec mikroprocesorjev pri podjetju AMD, ki pa je danes na borzi, kot zanimivost, petnajstkrat manj vredno od Nvidie. Prvi večji uspeh so pri Nvidii dosegli leta 1999 z geforce 256, prvim čipom, ki so ga tržili kot grafično procesorsko enoto, nepogrešljivo v svetu iger in konzol. Prelomni korak v svet umetne inteligence pa je Nvidia naredila leta 2006 z izdajo programske platforme CUDA, ki razvijalcem aplikacij omogoča izkoristiti polno moč njihovih grafičnih kartic, tudi za negrafične naloge. V zadnjih letih so njihove grafične kartice ključne pri razvoju umetne inteligence, zato bi lahko Nvidia v prihodnjih letih zrušila še kakšen rekord.

3. Bolj ko se vojne razplamtevajo, več služi orožarska industrija

Načeloma si prebivalstvo prizadeva za mir, a se nekaterim vojnam vseeno ni (bilo) mogoče izogniti. Vse to je voda na mlin orožarskim podjetjem, ki zadnji dve leti in pol žanjejo rekordne rezultate in dobičke. Ruski napad na Ukrajino februarja 2022 je prebudil tudi evropski obrambni sektor, ki je dolgo zaostajal za mednarodnimi tekmeci. Tako so tudi delnice nemškega Rheinmetalla, britanskega BAE Systems in francoskega Thales Group poskočile na rekordne ravni, vlade članic Nata in EU pa od tedaj krepijo obrambne izdatke. Svoje je dodala vojna v Gazi, pa v Libanonu in Siriji. Zadnje čase je napeto tudi na Korejskem polotoku, da ne omenjamo konflikta med Kitajsko in Tajvanom, pa številnih vojaških spopadov na afriški celini. Največji proizvajalec orožja v Evropi je britanski BAE Systems, katerega borzna vrednost je skoraj 45 milijard evrov in kot šesti največji orožar na svetu zaostaja le za ameriškimi podjetji Lockheed Martin, RTX, Boeing, Northrop Grumman in General Dynamics. Prvo deseterico zaokrožujejo še kitajski proizvajalci. Po podatkih Svetovne banke so države lani za vojsko namenile več kot 2200 milijard evrov (ali skoraj 300 evrov na vsakega Zemljana), od tega samo ZDA skoraj 900 milijard evrov. Na globalni ravni so se prispevki za obrambo povečali za 6,8 odstotka, rastoči trend pa lahko pričakujemo tudi v prihodnje.

4. Bitcoin presegel mejo 100.000 dolarjev

V noči s 4. na 5. december je najbolj znana in priljubljena kriptovaluta bitcoin presegla psihološko mejo 100.000 ameriških dolarjev. Silovit vzpon, skoraj 50-odstotni, te kriptovalute se je začel po 7. novembru in ponovni izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Tako je postal bitcoin s skoraj 130-odstotno rastjo eden najbolj donosnih naložbenih razredov za vlagatelje v letu 2024, saj prihajajoči ameriški predsednik Trump napoveduje kriptovalutam naklonjeno regulativno okolje. Ali gre pri vsem skupaj zgolj za špekulacijo ali so zadnje rasti tečaja bitcoina, drugih kriptovalut in kriptokovancev na realnih osnovah, bo pokazala prihodnost. A ker je število bitcoinov omejeno na slabih 20 milijonov, je razumljivo, da povečano povpraševanje po bitcoinih zvišuje njihovo ceno. Kljub vsemu mnogi analitiki niso naklonjeni ne kriptovalutam ne samemu bitcoinu, saj so prepričani, da za njimi stoji »prazen nič«. So pa tudi takšni, ki menijo, da bitcoin ni več zgolj špekulativno sredstvo, ampak ključna sestavina prihodnosti financ, ki privlači tako Wall Streetove težkokategornike kot male vlagatelje, in mu že v prvem četrtletju 2025 napovedujejo vrednost okoli 125.000 ameriških dolarjev.

5. Največ vredno evropsko podjetje je na Danskem

Predvsem po zaslugi svetovno znanih zdravil ozempic in wegovy za zdravljenje sladkorne bolezni oziroma za preprečevanje debelosti je danski farmacevtski velikan Novo Nordisk z okoli 470 milijardami evrov največ vredno evropsko podjetje. Marca lani je bila njegova tržna kapitalizacija celo že 600 milijard evrov, s čimer je bilo dvanajsto največ vredno podjetje na svetu in z naskokom največje v Evropi, kjer mu sledi francoski LVMH (Louis Vuitton Moët Hennessy), znan po prodaji luksuznih dobrin. Novo Nordisk je bil ustanovljen leta 1923, v osnovi pa je znan po proizvodnji inzulina in različnih hormonskih terapijah. V zadnjih letih so prevzeli veliko podjetij, saj so potrebovali vedno večje proizvodne zmogljivosti, število zaposlenih pa z 48.000 povečali na 69.000, obenem so dejavni že v 170 državah sveta. V zadnjem obdobju danska farmacevtska industrija prispeva kar dve tretjini k rasti celotnega danskega gospodarstva, kar kaže na njen velikanski pomen v tej skandinavski državi z vsega šestimi milijoni prebivalcev. Primer podjetja Novo Nordisk potrjuje, da lahko na globalnem trgu uspejo tudi podjetja iz manjših držav, tudi takšnih, kot je Slovenija.