Cilj evropskih cementarn je jasen: prehod na ogljično nevtralno proizvodnjo cementa z minimalnim vplivom na okolje. Pri tem Alpacem Cement ni nobena izjema. Ravno nasprotno, kot ena najnaprednejših cementarn v Evropi se aktivno zavzemajo za zniževanje ogljičnega odtisa proizvodnje. Njihovi strokovnjaki sodelujejo tudi s Fakulteto za gradbeništvo, Kemijskim inštitutom, Institutom Jožef Stefan, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in drugimi organizacijami v različnih razvojnih interdisciplinarnih projektih.
Cement z manjšo vsebnostjo klinkerja
Opozoriti gre predvsem na njihov nov cement pod trgovskim imenom ACEM 2-50 SPECIAL, z vsebnostjo klinkerja med 50 in 64 odstotki. Ta podatek je pomemben, saj ima največji prispevek k ogljičnemu odtisu cementa ravno proizvodnja klinkerja. Pri tem nastane večji del emisij z uporabo mineralnih surovin, preostali delež pa izvira iz energentov. Zaradi omenjenega je za zmanjševanje ogljičnega odtisa cementa ključno zmanjševanje deleža klinkerja v njem, kar je tudi trend cementarn v Evropski uniji, pojasnjujejo v Anhovem. V dveh letih od plasiranja novega cementa na trg je ta že uporabljen v projektih javnega in nacionalnega pomena. Prva njegova aplikacija je bila temeljna plošča novega prizidka zdravstvenega doma v Novi Gorici, ena večjih pa notranja obloga predorov v projektu Drugi tir. S tem cementom sta zgrajena tudi Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Rogaški Slatini, ki temelji na načelih celovite trajnostne gradnje, ter objekt Veterinarske fakultete in kampusa Medicinske fakultete v Ljubljani. So med prvimi v regiji, ki proizvajajo tak cement in ga tudi aplicirajo v gradnjo.
Do ogljično nevtralne industrije cementa je potrebnih več korakov
Alpacem Cement se za zniževanje ogljičnega odtisa proizvodnje, poleg zniževanja vsebnosti klinkerja v cementih, poslužuje tudi drugih ukrepov, kot so povečevanje deleža obnovljivih virov električne energije, uporaba recikliranih mineralnih surovin pri proizvodnji klinkerja ter postopno zmanjševanje rabe klasičnih fosilnih goriv. Velik potencial pri razvojnih možnostih cementarne predstavljajo nadaljnje izboljšave energetske učinkovitosti, avtomatizacija in digitalizacija procesov.
Po mnenju dr. Tomaža Vuka, predsednika uprave podjetja Alpacem Cement, je ena od možnosti za razogljičenje gradbene panoge tudi tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v opuščenih vrtinah. »Če bi zajemali tudi biogeni ogljikov dioksid, bi lahko dosegli negativne emisije in tako prispevali k zmanjšanju skupne količine ogljikovega dioksida v ozračju. V cementni industriji že deset let uporabljamo gradbene odpadke kot surovino za proizvodnjo cementa. V Evropi tretjina vsega odpadka prihaja iz gradbene industrije, zato je ključnega pomena, da te materiale ponovno uporabimo.« O tem, kako pomembne so trajnostna naravnost in inovacije s tega področja, pa priča tudi dejstvo, da je leta 2000 na Zemlji prebivala četrtina manj ljudi kot danes, trenutno nas je okoli 8,1 milijarde, do leta 2037 bi nas lahko bilo 9 milijard. Vzporedno s tem se tudi gradi več. Pri tem je cement temelj sodobnega gradbeništva in eden najpogosteje uporabljenih materialov na svetu, brez katerega si ne moremo predstavljati delovanja sodobne družbe. V prihodnjih letih bo imel ključno vlogo pri zmanjševanju okoljskega vpliva grajenega okolja.
