Ko je že vse kazalo, da bi se za nakup Addiko banke lahko spopadla srbska poslovneža Miodrag Kostić in Davor Macura, ki sta med drugim lastnika bank, se je v prevzem banke z razvejano mrežo poslovalnic v državah nekdanje Jugoslavije podala Nova Ljubljanska banka. Za Addiko banko bi se lahko vnela prevzemna vojna.
Nova Ljubljanska banka se je podala v prevzem Addiko banke, ki se je do leta 2016, ko je spremenila ime, imenovala Hypo Alpe Adria Bank. Addiko banka ima sedež na Dunaju, kjer na borzi kotirajo tudi njene delnice, njena lastniška struktura pa je razpršena, pri čemer največji posamezni lastniki obvladujejo malenkost manj kot desetodstotni lastniški delež. Poleg dunajske matične banke skupino sestavlja še šest bank v Sloveniji, BiH, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem, skupno pa imajo okoli 150 poslovalnic.
Nobeno presenečenje ne bo, če se bo za Addiko banko vnela prevzemna vojna. Njene delnice je srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki je prek srbske AIK banke lastnik Gorenjske banke, s povezanimi osebami začel kupovati že leta 2022. Potem ko je Kostićevo podjetje Agri Europe Cyprus pridobilo približno deset odstotkov Addiko banke, je marca objavilo namero za nakup dodatnih 17 odstotkov delnic. Le nekaj dni zatem je srbski Alta Pay Group v lasti Davorja Macure, ki je med drugim lastnik beograjske Alta banke, objavil, da namerava pridobiti 30 odstotkov delnic Addiko banke, in za ta podvig začel pridobivati dovoljenja regulatornih organov. Podobno kot Kostić je tudi Macura v Addiko banki pridobil skoraj desetodstotni lastniški delež. Da bi lahko Kostić oziroma Macura lastništvo v Addiko banki povečala na več kot desetino, bi morala s tem soglašati avstrijska centralna banka.
Da bi Addiko banka lahko postala prevzemna tarča NLB, smo v časniku Dnevnik poročali že februarja lani. Kot vse kaže, so v NLB v zadnjem času skrbno spremljali dogajanja okoli Addiko banke in si tlakovali pot za prevzemni boj. Dokončna odločitev je padla na sredini seji nadzornega sveta. Prek spletnih strani Ljubljanske borze je v četrtek zjutraj NLB objavila namero o objavi javne ponudbe za nakup delnic Addiko banke po ceni 20 evrov za delnico, zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend. Koliko delnic želijo konkretno kupiti, v NLB niso razkrili, pojasnili pa so, da je cilj pridobiti znaten večinski lastniški delež. Uspešen zaključek ponudbe je odvisen od pridobitve znatnega večinskega deleža v Addiko banki, dovoljenj pristojnih bančnih organov in organov za nadzor koncentracije ter drugih običajnih pogojev pri tovrstnih prevzemih, so dodali.
NLB v Srbiji že premagala Kostića
Po trditvah NLB ponudbena cena 20 evrov za delnico lastnikom delnic Addiko banke ponuja zelo privlačno in redko priložnost za izstop iz lastništva ter prodajo delnic. »Ponudbena cena vključuje premijo v višini 22,15 odstotka v primerjavi s tehtanim povprečjem borzne cene delnice zadnjih šest mesecev v višini 16,37 evra. Vključuje tudi premijo v višini 4,99 odstotka v primerjavi z zaključnim tečajem delnice na dan 15. maja, zadnji trgovalni dan pred najavo NLB o objavi prevzemne ponudbe, in premijo v višini 32,01 odstotka v primerjavi z zaključnim tečajem delnice 15,15 evra na dan 22. marca, zadnjim zaključnim tečajem delnice pred objavo namere delne ponudbe Agri Europe Cyprus za nakup delnic Addiko banke,« so svoje stališče o razmeroma dobri ponudbi utemeljili v NLB. Agri Europe Cyprus je v četrtek objavil prevzemno ponudbo za nakup 17-odstotnega deleža po ceni 17,50 evra za delnico, zmanjšano za izplačilo lanskoletnih dividend, pri čemer se rok za sprejem ponudbe izteče proti koncu junija. Na podlagi avstrijske prevzemne zakonodaje je ponudbeno ceno za delnico mogoče spreminjati.
NLB se je s Kostićem že spopadla na srbskem trgu pri prevzemu Komercijalne banke leta 2019 in ga premagala. Srbski mediji so takrat poročali, da je NLB za nakup 83-odstotnega lastniškega deleža v Komercijalni banki v zavezujoči ponudbi ponudila 450 milijonov evrov, AIK banka 430 milijonov evrov, Raiffeisen Bank International pa 390 milijonov evrov. Kljub temu je Kostić v tej kupčiji po naših podatkih dobro zaslužil, saj je bil eden od manjših lastnikov Komercijalne banke. Podobno bi lahko bilo lahko tudi tokrat, če bo Addiko banko prevzela bodisi NLB bodisi njegov srbski rival Macura.
Prevzemni pohod
Zaradi državne pomoči v višini 1,55 milijarde evrov pred dobrim desetletjem je morala država na zahtevo evropske komisije NLB privatizirati, tako kot Abanko in Novo KBM. S prvo javno ponudbo delnic (IPO – initial public offering) so leta 2018 večinski lastniki NLB postali zasebniki, država pa je ohranila četrtinski lastniški delež. NLB se je zatem podala na prevzemni pohod. Poleg Komercijalne banke in njene črnogorske hčerinske banke, za kateri je bil prevzemni postopek zaključen leta 2020, ji je leta 2022 uspelo prevzeti tudi slovensko izpostavo ruske državne Sberbank, ki jo je preimenovala v N banko.
Zaradi prejete državne pomoči je evropska komisija od NLB terjala tudi prodajo dejavnosti lizinga in faktoringa v več državah. Ker ponudbe niso bile sprejemljive, so se v NLB raje odločili za likvidacijo lizinških podjetij doma in v tujini. Po izpolnitvi zavez do evropske komisije so se v NLB z lizingom začeli ponovno ukvarjati leta 2020. V Sloveniji so ustanovili novo lizinško družbo, na srbski lizinški trg vstopili skozi stranska vrata s prevzemom lizinškega podjetja, v zaključni fazi pa je tudi prevzem največjega lizinškega podjetja na slovenskem trgu Summit Leasing in njegove hčerinske družbe na Hrvaškem Mobil Leasing.
Kot je pojasnil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, bi Addiko banka, poleg tega, da bi Skupini NLB zagotovila večji obseg in zmogljivosti v štirih državah, v katerih so prisotni – Sloveniji, Srbiji, BiH in Črni gori – dodala še »za nas izjemno pomemben trg sosednje Hrvaške, največjega gospodarstva v naši domači regiji, mostu do vseh naših ostalih trgov in edinega, kjer NLB trenutno ni prisotna«.
Skupina NLB je največja finančna skupina s sedežem matične družbe na območju držav, nastalih iz nekdanje Jugoslavije. Konec marca je imela 408 poslovalnic, 2,9 milijona aktivnih strank, bilančno vsoto 26,03 milijarde evrov, obseg neto posojil skoraj 14 milijard evrov, obseg depozitov 20,47 milijarde evrov ter lastniški kapital 3,31 milijarde evrov.
Po objavi prevzemne namere se je vrednost delnice NLB na Ljubljanski borzi v četrtek povečala za 2,26 odstotka, na 113 evrov, s čimer se je tržna kapitalizacija banke povečala na 2,26 milijarde evrov, kar je 60 odstotkov več, kot je znašala pred enim letom.
