Skupina Nova Ljubljanska banka (NLB) je decembra prodala 17-nadstropno poslovno stavbo v središču Beograda, v kateri že več kot pol stoletja deluje redakcija Politike, časnika z nekoč največjo naklado v Srbiji. Od leta 2006 je bila nepremičnina v lasti Komercijalne banke, ta pa je bila, dokler je leta 2022 ni prevzela NLB, v večinski lasti države. Komercijalna banka je postala lastnica poslovne stavbe na podlagi terjatev do Politike v vrednosti dobrih 37 milijonov evrov. S prodajo znamenite beograjske stolpnice naj bi NLB po naših podatkih iztržila okoli deset milijonov evrov.
Kot je objavila Politika na svojih spletnih straneh, je poslovno stavbo prek podjetja M29 odkupil poslovnež Boban Rajić. Ta je prek svojega podjetja Media 026 polovični lastnik podjetja Politika, novine i magazini, izdajatelja časopisa Politika, v kratkem pa bi lahko postal njen edini lastnik. Po spodletelem prodajnem postopku pred meseci je namreč podjetje Politika AD – v katerem država s povezanimi organizacijami obvladuje 85-odstotni lastniški delež, med številnimi manjšimi delničarji pa je z 1,2-odstotnim lastniškim deležem tudi NLB – na začetku decembra objavilo javni razpis za prodajo polovičnega lastniškega deleža v podjetju Politika, novine i magazini. Za nakup tega deleža ima kot sedanji solastnik predkupno pravico Media 026.
Od leta 2019 je Rajić posredno stoodstotni lastnik podjetja Novinsko-izdavačko društvo kompanije Novosti, ki izdaja časnik Večernje novosti, od novembra lani pa je s povezanimi osebami večinski lastnik podjetja Novinsko-izdavačko preduzeće Borba, ene najstarejših medijskih hiš v Srbiji.
Selitev sedeža NLB
V prihodnje bi NLB lahko odprodala še eno svojih ogromnih nepremičnin: poslovno stavbo TR2 na Trgu republike v Ljubljani, v kateri ima sedež. Tega namerava do konca prihodnjega leta preseliti na Šmartinsko cesto, kjer ima NLB pisarne v dveh stavbah, ki stojita druga ob drugi. Zaradi dotrajanosti je ena potrebna celovite prenove. V NLB naj bi stavbi povezali v zaključeno celoto, trenutno pa v banki iščejo idejne rešitve za izvedbena dela.
Po neuradnih podatkih naj bi NLB poslovno stavbo, ki se v 20 nadstropjih razprostira na približno 27.000 kvadratnih metrih površine in je spomeniško zaščitena, že neformalno ponudila v odkup državi. Ta se do ponudbe še ni opredelila, dodajajo naši viri. Če kupčije ne bo, naj bi NLB stolpnico začela prodajati na trgu. Sosednjo stolpnico TR3 je od NLB leta 2007 odkupil poslovnež Igor Lah, ki se je z družino lani s 326 milijoni evrov premoženja uvrstil na šesto mesto lestvice najbogatejših Slovencev revije Finance Manager. Lah stolpnico TR3 oddaja v zakup številnim najemnikom, po naših podatkih pa od najemnin na leto iztrži okoli tri milijone evrov.
Dvakratno izplačilo dividend
NLB je sicer lani svojim delničarjem dvakrat izplačala dividende. Najprej junija, ko je bilo med delničarje razdeljenih 110 milijonov evrov oziroma 5,5 evra bruto za delnico, nato pa tolikšen znesek še decembra. Višina sredstev, namenjenih za dividende, je bila tako lani za sto odstotkov višja kot leto pred tem. Če bo skupina NLB uresničila načrte iz lani predstavljene strategije do leta 2030, bo samo v letu 2030 čisti dobiček presegel milijardo evrov, od katerega nameravajo za dividende nameniti od 50 do 60 odstotkov.
Kako je NLB poslovala lani, še ni znano, v prvih treh četrtletjih pa je skupina NLB ustvarila 427,5 milijona evrov čistega dobička, kar je bilo za deset odstotkov več kot leto prej. Čisti obrestni prihodki so se na medletni ravni povečali za 15 odstotkov. Neto obrestna marža se je dvignila za 0,24 odstotne točke, na 3,65 odstotka, a je bil zaznan trend upadanja, in sicer zaradi zniževanja temeljnih obrestnih mer Evropske centralne banke.
