Preteklo leto je bilo za delniški trg zelo dobro. Slovenski borzni indeks SBITR, ki vključuje donos delnic in izplačilo dividend, je lani pridobil 27,8 odstotka vrednosti, kar je več od ameriških indeksov Dow Jones (13,7 odstotka) in S&P 500 (23,8 odstotka), medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq dosegel višjo rast v višini 52,4 odstotka, je pojasnil analitik v borznoposredniški družbi Ilirika Domen Kregar. Po besedah vodje upravljanja delniških naložb v družbi Generali Investments Aleša Lokarja je k tako visoki rasti Nasdaqa prispevalo trideset največjih tehnoloških podjetij, kot so Apple, Meta, Microsoft … »Od sredine novembra dalje, ko so nastopila pričakovanja, da bosta Ameriška centralna banka (Fed) in Evropska centralna banka (ECB) začeli zniževati temeljne obrestne mere, rastejo tudi vrednosti številnih drugih delnic,« je dodal Lokar. Toda po Kregarjevih opozorilih se lahko pričakovanja ob nastopu nepričakovanega dogodka hitro spremenijo.
Brez dividend, katerih donosnost je v Sloveniji v povprečju okoli šestodstotna, je SIBTOP, indeks najboljših slovenskih podjetij, dosegel 19,8-odstotno rast. Dividend za leto 2022 lani niso izplačali v Telekomu Slovenije in Cinkarni Celje, saj sta v času covida ti družbi prejeli državno pomoč. Absolutna zmagovalka prve kotacije na Ljubljanski borzi pa je bila delnica Nove Ljubljanske banke (NLB), katere vrednost se je lani povečala za dobrih 36 odstotkov.
»Pri poslovanju Nove Ljubljanske banke so zelo pomembne visoke variabilne obrestne mere, s katerimi banka ustvari veliko prihodkov. Ker je slovensko gospodarstvo še vedno zelo močno in imamo nizko brezposelnost, to pomeni, da ljudje in podjetja lahko odplačujejo najeta posojila. Tudi letos se za NLB pričakuje dobro poslovno leto, načrti poslovanja pa bodo razkriti konec meseca,« je povedal analitik v borznoposredniški družbi Ilirika Domen Kregar.
Nekatere borzne družbe so že razkrile napovedi letošnjega poslovanja, za večino, pravi Kregar, so obeti dobri. Najvišjo rast pričakujejo v Luki Koper in Zavarovalni skupini Sava. »Savo so prizadele poletne poplave, vendar same poplave, vsaj glede na poslovni načrt za leto 2024, niso imele bistvenih dolgoročnih posledic za poslovanje družbe. Tudi Krka, ki je imela lani rekordne rezultate – z njeno delnico se na Ljubljanski borzi največ trguje – napoveduje nadaljnjo rast. Toda v zadnjem času se odpira vprašanje o možnem dogajanju v Rusiji, kjer ima Krka veliko tovarno. V najslabšem primeru bi ji lahko zasegli tovarno,« je dodal Kregar. Na pretečo rusko nevarnost za Krko je opozoril tudi Aleš Lokar. »V Rusiji so rekli, da bi država lahko zasegla premoženje tujih podjetij. Uprava Krke, ki v Rusiji ustvari okoli 30 odstotkov prometa, sporoča, da se kaj takšnega ne more pripeti, ker imajo zelo dobre odnose. Toda tveganje obstaja. Tečaj Krkine delnice ga ne odraža, vendar ne odraža niti njenega najbolj optimističnega načrta poslovanja.«
Zanemarljive dividende v tujini
Po pojasnilih Lokarja je za slovenski borzni trg značilno, da so delnice relativno poceni, dividende pa visoke. »Po ekonomski teoriji vrednotenja so delnice v Sloveniji še vedno poceni. Kazalnik poslovanja P/E (razmerje med tržno ceno delnice in čistim dobičkom na delnico), eden ključnih borznih kazalcev, je pri bolj ali manj vseh slovenskih družbah nižji od konkurentov. S tega vidika je indeks SBITOP cenejši od nemškega borznega indeksa DAX, sploh pa od vseh ameriških indeksov,« je dejal Kregar. Lokar razloge za cenejše slovenske delnice pripisuje večjim tveganjem: večjemu vplivu politike na trg, na primer pogostim spremembam davkov, manjši likvidnosti delnic pa tudi manjši velikosti podjetij glede na tuje konkurente.
Po svetu številna velika znana podjetja – Google, Amazon … – izplačujejo zanemarljive dividende oziroma jih sploh ne izplačujejo. »Takšno ravnanje utemeljujejo s tem, da imajo raje nekaj denarja na strani za širitev poslovanja in prevzeme konkurentov, kar nazadnje pozitivno vpliva na vrednost delnic teh podjetij,« je povedal Kregar.
Za povprečne vlagatelje, ki občasno pogledajo svoje stanje delnic, večino premoženja pa hranijo v bankah, bi bilo po mnenju Lokarja smiselno, da nekaj prihrankov vložijo na Ljubljanski borzi. Koliko? »Za nekoga, ki ima pravilen pristop do investiranja svojega premoženja, je zgornja meja naložb na Ljubljanski borzi do deset odstotkov vseh sredstev, ki jih naloži v delnice in obveznice,« odgovarja Lokar. Ob tem je opozoril, da morajo vlagatelji gledati širše, spremljati mega trende v svetu. »Eden od mega trendov je na primer umetna inteligenca, drugi staranje prebivalstva. Starejši ko smo, več sredstev se namenja skrbi za zdravje. V deželah v razvoju narašča srednji sloj prebivalstva, kar vpliva na večjo prodajo hladilnikov, avtomobilov, ljudje več potujejo. Pri trendih lahko sodeluješ, ne smeš pa biti pametnejši od trga, torej se preveč izpostavljati. Sem in tja slišimo za junake na borzah, nihče pa ne sliši za veliko večino, ki je stavila napačno.«
Makroekonomski podatki pogostokrat presenetijo
Negativni dejavnik za tečaje delnic, sploh v prvem polletju, bi lahko bila grozeča recesija. »V nekaterih evropskih državah jo lahko pričakujemo, morda tudi v ZDA. Ob tem se predvideva, da bo kratka in plitva. Makroekonomski podatki v zadnjih letih sicer pogosto presenetijo navzgor in so torej boljši od pričakovanj. Ko se je začela vojna v Ukrajini in so se podražili energenti, so številni napovedovali propad Evrope. Toda recesije še vedno ni,« je dejal Lokar. Ob tem je poudaril, da so morda šli borzni trgi po svetu predaleč in v tečaje delnic nekoliko previsoko vračunali padce obrestnih mer. »Trg pričakuje več od napovedi centralnih bankirjev. Vlagatelji na splošno pričakujejo, da bodo centralne banke hitro odrezale obrestne mere, že marca in aprila. Kdo bo imel prav, bomo videli, res pa je, da se inflacija v ZDA in Evropi hitro znižuje.« Za drugo polovico leta so napovedi zmerno optimistične. »Na glavnih svetovnih borznih indeksih vidimo zelene, pozitivne številke, vendar rasti vrednosti tečajev delnic ne bodo tolikšne, kot so bile lani, ko so zelo presenetile. Nižji bodo tudi donosi obveznic,« je dejal Aleš Lokar.
Padec donosov obveznic pomeni, da se slovenska država zadolžuje v pravem trenutku. »Desetletna obveznica bo izdana po obrestni meri v višini treh odstotkov, kar je približno odstotno točko manj kot pred enim letom. Nižji donosi obveznic zastavljajo vprašanje, ali bo državi uspelo izdati tako imenovane ljudske obveznice. Zdi se, da bi pravi čas izdaje lahko zamudili, saj se bodo z zniževanjem obrestnih mer donosi obveznic znižali v tolikšni meri, da bodo za vlagatelje neprivlačni, obenem pa bodo banke predstavljale konkurenco z depoziti.
