Teden je bil sicer v ZDA skrajšan zaradi ponedeljkovega praznika. Večino izgub so delniški indeksi utrpeli v petek popoldan. Na trgu je še vedno prisotna negotovost glede carin. Nova ameriška administracija je predlagala 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov, polprevodnikov in farmacevtskih izdelkov, kar je sprožilo ponovno zaskrbljenost glede trgovinske vojne in morebitnih težav v oskrbi dobavnih verig. Iz zapisnika zadnje seje ameriške centralne banke (Fed), ki je bil objavljen v sredo, je razvidno, da je tudi ta zaskrbljena glede učinka carin na inflacijo in da je zaradi tega mogoč daljši premor pri zniževanju obrestne mere.
Obrestne mere so se prejšnji teden v ZDA znižale. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je v petek znašala 4,43 odstotka, medtem ko je teden poprej znašala 4,48 odstotka. V Evropi se je donosnost nemške 10-letne državne obveznice zvišala z 2,43 na 2,47 odstotka. V Nemčiji so v nedeljo potekale predčasne parlamentarne volitve, na katerih je zmagala konservativna CDU/CSU z dobrimi 28 odstotki glasov. Opozicijska AfD, ki so jo favorizirali na drugi strani Atlantika, je druga najmočnejša stranka z dobrimi 20 odstotki.
V odnosih med ZDA in EU vlada precejšen prepad in evropske vlade se še prilagajajo na veliko spremembo v ameriški politiki. Zanimivo je, da so od začetka leta evropski delniški indeksi precej donosnejši kot ameriški. Ameriški S&P 500 je od začetka leta pridobil dobra dva odstotka, evropski Euro Stoxx 50 na drugi strani pa dobrih 11 odstotkov. V nasprotju s tujimi indeksi se je slovenski borzni indeks SBITOP odrezal pozitivno tudi v prejšnjem tednu in pridobil 2,69 odstotka. Od začetka leta je pridobil že dobrih 22 odstotkov in letos po donosu krepko presega vse pomembnejše tuje indekse. Teden je bil pozitiven tudi za ceno zlata. Zlato se je v prejšnjem tednu podražilo za slaba 2 odstotka, od začetka leta pa se je podražilo za dobrih 12 odstotkov, cena se počasi bliža meji 3000 dolarjev za unčo.
