Da je zanimanje javnosti oziroma povpraševanje po virtualnih valutah – predvsem po bitcoinu – veliko, kaže podatek o njegovi izjemni rasti. Po podatkih borze z bitcoini Bitstamp je bila včeraj vrednost enega bitcoina že 4086 evrov, medtem ko je še v začetku januarja prestopil magično mejo 1000 evrov. Po podatkih spletne strani coinmarketcap.com je bitcon ena izmed 1154 kriptovalut, v tednu dni pa je pridobil več kot 12 odstotkov vrednosti. Tržna kapitalizacija vseh kritptovalut trenutno znaša 153,9 milijarde dolarjev, bitcoina pa več kot 80 milijard dolarjev. Ker se je tudi pri nas zanimanje za naložbe v virtualni denar v zadnjem času zelo povečalo, je odbor za finančno stabilnost opozoril na tveganja pri nakupu, hrambi in vlaganju v virtualne valute. Te namreč niso sistemsko regulirane in nadzorovane, zatrjujejo v odboru, ki ga sestavljajo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), Banka Slovenije in finančno ministrstvo.
»Virtualne valute, med njimi tudi kriptovalute, med katerimi je najpogosteje izpostavljen bitcoin, so oblika nereguliranega digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda in zanj ne jamči centralna banka ali drugi državni organ. Ker niso zakonito plačilno sredstvo, je njihova sprejemljivost precej omejena, zaradi volatilnosti njihovih cen pa je omejena tudi njihova uporabnost kot sredstva menjave,« še opozarjajo v odboru za stabilnost.
Poplava valut z bizarnimi imeni
Da je pri kriptovalutah potrebna zvrhana mera previdnosti, se strinja tudi analitik Izidor Jerman iz Alta Skladov. Kot pravi, gre za povsem nov naložbeni razred, za katerega je težko napovedati, kako se bo razvijal. »Gledano z globalnega vidika je skupna vrednost v kriptovalutah izjemno nizka. Regulative, ki bi ščitila potrošnika, pa ni. Vlagatelj je tako v primeru, če se kaj zalomi, prepuščen sam sebi in svoji iznajdljivosti, česar pa ne moremo trditi za tradicionalne naložbene razrede,« poudarja Jerman. Pri tem sta po njegovem mnenju še najpomembnejša cena in vrednotenje.
»V zadnjem času so vrednosti kriptovalut dosegale donose, ki niso normalni. Večina javnosti pozna bitcoin in morda ether, vendar je na trgu poplava novih kriptovalut z bizarnimi imeni, kot sta denimo pizzacoin ali potcoin. Večkrat se namreč zgodi, da vlagatelji, ki so »zamudili prvi vlak«, svoj denar brezglavo investirajo v nove priložnosti, v upanju, da bo donos vsaj enak, kot je bil pri prvih. In to je le ena izmed velikih potencialnih nevarnosti novonastalih kriptovalut,« še opozarja Izidor Jerman.
Lubej: Strmi rasti bo sledil hud padec
Pri kriptovalutah ne govorimo o naložbah, ampak o špekulacijah. Za njimi namreč ni ničesar, ampak le obljuba oziroma upanje, da bo nekdo drug to kupil po enaki ali višji ceni, opozarja Samo Lubej, neodvisni finančni svetovalec. »Bitcoin je digitalna valuta, po kateri je veliko povpraševanje, njegova cena se oblikuje na trgu, zadaj pa stoji zgolj določena obljuba, ne pa denimo ustvarjanje prihodkov ali dobička. Opozorilo odbora za stabilnost je zagotovo na mestu, saj bodo nekega dne lahko potrošnikom dejali, češ, saj smo vas na tveganja opozorili,« pravi Lubej. Gre namreč za primer napihovanja vrednosti, ki zadaj nimajo nobene realne vrednosti.
»Spet imamo situacijo, ko sta tehnologija in ponudba na trgu prehiteli regulacijo,« opozarja Lubej. In vsaka takšna zgodba, kot je bila denimo tista o najemanju posojil za nakupe delnic in točk iz vzajemnih skladov, je doživela veliko povpraševanje in nore cene. Zato bo po njegovem mnenju kmalu sledila streznitev. »Ko tedenske rasti dosegajo od 10 do 20 odstotkov vrednosti, se zadeve končajo. Zato bo strmemu vzponu zagotovo sledil strm padec,« pravi Lubej.
Najverjetneje bo sledila regulacija
Kriptovalute so dolgoročno gledano zagotovo nov način plačevanja in bodo po Lubejevem mnenju postale vzporedni način običajnemu plačevanju, kot ga poznamo zdaj. »Kriptovalute, ki jih bo regulirala država, bodo v prihodnje verjetno v veliki meri nadomestile zdajšnje plačevanje. Vmes pa se bo, kar zadeva vrednost kriptovalut, zgodila streznitev in temu bo sledila njihova regulacija,« pravi. Na transferju denarja in nadzorovanju obsega vrednosti je vedno temeljil davčni sistem, zato so vlade, od kraljev naprej, dovolile plačevanje zgolj v svojem denarju. »Pri kriptovalutah pa so stvari povsem ušle z vajeti,« še opozarja Samo Lubej.
