Elon Musk ni edini, ki se je znašel v nemilosti nezadovoljnih delničarjev Tesle, ki so od začetka tekočega koledarskega leta doživeli že okoli 40-odstotni padec vrednosti podjetja. Tarčo je na hrbet dobila tudi predsednica uprave Robyn Denholm. Ta je že dlje časa deležna kritik, da svojega dela ne opravlja nepristransko ter da je zaradi nenavadno visokega nadomestila za delo pretirano naklonjena Musku, čeprav bi morala skrbeti, da ta s svojim početjem ne škoduje podjetju in delničarjem. Odkar je Denholmova postala članica uprave, je prejela že okoli 682 milijonov dolarjev v gotovini in delnicah, se pa vsota spreminja glede na vrednost Teslinih delnic. Ob tem naj bi do danes prodala že za 532 milijonov dolarjev delnic Tesle.
Za primerjavo Reuters navaja njeno nadomestilo, ko je sedela v upravi največjega avstralskega telekomunikacijskega operaterja Telstra. Tam je letno prejemala 3 milijone dolarjev nadomestila. Je tudi z naskokom najbolje plačana predsednica uprave največjih ameriških podjetij. Njeni zaslužki pri Tesli bi lahko bili še večji, a so se člani uprave januarja letos izvensodno pogodili z delničarji in Tesli vrnili okoli 919 milijonov dolarjev. Delničarji so se namreč odločili za tožbo zaradi prevelikih izplačil vodstvu podjetja. Nenavadno pa je tudi, da kot predsednica uprave prejema nadomestilo v obliki delnic. Te prakse se v ZDA poslužuje manj kot 2 odstotka največjih podjetij.
Vodenje uprave prevzela, ker je moral Musk odstopiti
Teslini upravi se je 61-letna avstralska poslovnica pridružila leta 2014. Čeprav v ZDA ni bila pretirano znana, je igrala pomembno vlogo pri Telstri. Leta 2018 se je odpovedala svoji funkciji Telstine finančne direktorice in prevzela vodenje Tesline uprave. Za vlogo jo je predlagal Elonov brat Kimbal Musk. K temu ga je spodbudil škandal, ki ga je z zavajajočo izjavo, da bo v celoti prevzel Teslo in jo vzel z borze, zakuhal Elon. Tedaj je v odziv na Muskovo izjavo vrednost delnic Tesle skočila v nebo, saj so investitorji upali na zaslužek ob naknadnem odkupu delnic. Zaradi sumov neupravičenega napihovanja vrednosti podjetja so izjavo pod drobnogled vzeli ameriški regulatorji, del sklenjene 40 milijonov dolarjev težke izvensodne poravnave pa je bila tudi zahteva, da Elon Musk sestopi s položaja predsednika uprave.
Veliko prahu je Denholmova dvignila že takoj na začetku svojega dela na čelu Tesline uprave, ko je Musku v svojem prvem letu na čelu uprave odobrila 56 milijard dolarjev vredno nagrado. Tudi ta nagrada je trenutno predmet sodne obravnave. V objektivnost Denholmove pri nadzoru vodenja Tesle je podvomila tudi sodnica v Delawaru, ki je razsodila proti Muskovi astronomski nagradi. Ob tem je sodnica namignila še, da je nenavadno visoko nadomestilo, ki ga je prejela Denholmova za vodenje uprave, vplivalo na njeno neodvisnost pri presoji primernosti Muskovega nadomestila. Sodnica je izplačilo nagrade zadržala, po pritožbi pa bo o višini Muskove nagrade odločalo višje sodišče.
Omenjena nagrada v višini 56 milijard dolarjev v obliki delnic meče tudi nekoliko drugačno luč na Muskove siceršnje izjave, da za svoje delo v Tesli ne prejema plače. To sicer drži v smislu klasičnega delavskega mezdnega prejemka, a so tudi nagrade v obliki delnic prihodek, pri čemer nekatere oblike nagrad v obliki delnic niso upoštevane v dohodnini in so zato za prejemnike tudi davčno bolj ugodne. Zaradi Muskovih spornih potez od prihoda Donalda Trumpa v Belo hišo, ki škodijo vrednosti in ugledu Tesle, so vse glasnejši tudi očitki delničarjev, da Denholmova ne uspe ali pa noče omejiti Muskovega podjetju škodljivega početja. Pojavile so se tudi pobude, da se njenega mandata ob izteku ne obnovi.
