Slovenski menedžerji zelo dobro skrbijo za zaposlene, a kar 56 odstotkov zaposlenih v Sloveniji meni, da so neučinkovito vodeni. Foto: iStock
Močne ekipe, velike zmage: Automatic Servis, Agilcon, Smart Money Solutions
V sodobnem tehnološkem okolju so inovacije sinonim za uspeh, vrhunski talenti pa igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju konkurenčnosti tako držav kot podjetij. Naša država je na lestvici konkurenčnosti v letu 2024 padla za štiri mesta in pristala na 46. mestu med 67 državami, ki so bile vključene v raziskavo konkurenčnosti švicarskega Inštituta za razvoj menedžmenta (IMD).
Dr. Andreja Kodrin, ki ima več kot 25 let mednarodnih izkušenj s področja strategij, menedžmenta in investicij ter je direktorica podjetja Quintaum, meni, da ima Slovenija vsekakor potencial, da postane privlačna destinacija – magnet za talente, vendar trenutno ne dosega vrhunske konkurenčnosti. Dodaja, da se Slovenija pri tem sooča z izzivom: ali lahko stopimo ob bok globalnim tehnološkim središčem, kot je Silicijeva dolina, in oblikujemo delovna mesta, ki ne zagotavljajo le varnosti, temveč tudi možnosti za razvoj in napredek talentov – vse to ob ohranjanju ene naših največjih prednosti, visoke kakovosti življenja?
Inovacije, talenti, močne ekipe
Katja Muzlovič,Automatic Servis: »Slovenija ne bo nikoli druga Silicijeva dolina – in prav je tako. Ne želimo si okolja izgorelosti, kratkoročnega razmišljanja, visokih stroškov in pomanjkanja socialne varnosti. Namesto posnemanja drugih gradimo svojo konkurenčno prednost: okolje, kjer se inovacije in kakovost življenja dopolnjujejo. Najboljši ljudje ne iščejo le visokih plač. Iščejo smisel, izzive, rast in prostor, kjer lahko ustvarjajo prihodnost družine – brez izgorelosti in kompromisov glede življenja.«
V podjetju Automatic Servis (AS), ki je finalist Zlate niti med velikimi podjetji, pravijo, da so inovacije v njihovi panogi odločilne in hkrati bistven del kulture podjetja. »Smo pionirji na področju novih izdelkov, načina plačila, podpore, kontrole kakovosti in digitalizacije uporabniške izkušnje. Nenehno premikamo meje vending panoge. A inovacije niso dovolj, tudi vrhunski talenti ne. Imeti moraš močno ekipo. Izjemen posameznik, ki ne zna sodelovati, ni učinkovit. V AS zato ne iščemo le najboljših, ampak ljudi, ki znajo sodelovati in skupaj ustvarjati nekaj večjega od vsote posameznih delov,« pravi Katja Muzlovič, izvršna direktorica Automatic Servisa. Dodaja, da je njihova filozofija preprosta: ljudem dajo priložnost, da rastejo, eksperimentirajo in prispevajo – in najboljši ostanejo, ker vidijo smisel v tem, kar delajo. »V AS ne verjamemo v iskanje popolnih talentov – verjamemo v gradnjo močnih ekip. Ključni ljudje pri nas niso nujno tisti z najdaljšimi življenjepisi, ampak tisti, ki so radovedni, prilagodljivi in pripravljeni prispevati k skupnemu cilju. Upravljanje talentov pri nas pomeni, da vsakemu omogočamo rast na podlagi njegovih potencialov. To delamo sistematično: prek mentorstva, internih izobraževanj – AS-akademije in izmenjave znanja med ekipami.«
V Automatic Servisu ne verjamejo v iskanje popolnih talentov – verjamejo v gradnjo močnih ekip. Foto: arhiv AS
Ne le finančna nagrada
Helena Kodrič Mori, Smart Money solutions: »V današnjem tehnološkem svetu, kjer je konkurenčnost v veliki meri odvisna od inovacij, je ključno, da podjetja in države vlagajo v razvoj in obvladovanje talentov. Slovenija ima velike prednosti, kot so visokokakovostna izobrazba, dobra infrastruktura in kakovostno življenje, vendar pa se mora soočiti z izzivom, kako tovrstne prednosti uskladiti z globalnim tekmovanjem, ki ga narekujejo tehnološka središča, kot je Silicijeva dolina.«
V podjetju Smart Money Solutions, ki je finalist Zlate niti med malimi podjetji, so prepričani, da bi se morala Slovenija povezati z globalnimi trendi in inovacijami, zagotavljati spodbudno okolje za razvoj tehnologij, hkrati pa ohranjati visoke standarde kakovosti življenja, kar vključuje dobro ravnotežje med delom in prostim časom, dostopnostjo do kulture, narave in zdravja. Ključ do uspeha je v ustvarjanju ekosistema, ki podpira vrhunske talente, spodbuja podjetništvo in omogoča povezovanje s svetovnimi trgi. »Učinkovito upravljanje talentov v Smart Money Solutions vključuje strategijo privabljanja, razvoja in obdržanja najbolj nadarjenih posameznikov. To ne pomeni le ponujanja finančne nagrade, temveč tudi zagotavljanje rasti in napredovanja, ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja, spodbujanje inovacij ter omogočanje dostopa do napredne tehnologije in znanja. Zame je človek v prvi vrsti postavljen na piedestal. Z vsem, kar je. In prav to se mi zdi ključno, da bi podjetniki v prvi vrsti morali prepoznati. Da vse izhaja iz tega, da je oseba, ki je pri tebi zaposlena, v prvi vrsti srečna oseba. Izbor kariere in da dejansko oseba živi to, za kar je bila rojena, je pri tem bistvenega pomena. Delati to, v čemer noro uživaš in imaš naraven talent za to,« je mnenja Helena Kodrič Mori, direktorica Smart Money Solutions.
Učinkovito upravljanje talentov v Smart Money Solutions vključuje strategijo privabljanja, razvoja in obdržanja najbolj nadarjenih posameznikov. To ne pomeni le ponuditi finančno nagrado. Foto: Blenda
Raznolikost kariernih možnosti je prednost
Nina Visočnik, HR-menedžerka v podjetju Agilcon, ki je finalist Zlate niti med srednje velikimi podjetji, je prepričana, da v Sloveniji vsekakor ustvarjamo delovna mesta, ki omogočajo rast in razvoj talentov. Foto: arhiv Agilcon
Nina Visočnik, HR-menedžerka v podjetju Agilcon, ki je finalist Zlate niti med srednje velikimi podjetji, je prepričana, da v Sloveniji vsekakor ustvarjamo delovna mesta, ki omogočajo rast in razvoj talentov. »Morda priložnosti niso v vseh vidikih primerljive s tistimi v Silicijevi dolini, vendar morda niti ni nujno, da so. Raznolikost kariernih možnosti je prednost, saj vsak posameznik sam presodi, kaj mu je v karieri najpomembneje in kje želi te priložnosti iskati. Za delodajalce pa ta raznolikost predstavlja izziv in hkrati priložnost, saj nas spodbuja k nenehnemu premisleku o tem, kaj lahko ponudimo svojim zaposlenim in kako okrepiti našo konkurenčnost na trgu talentov – torej o naši celostni zaposlitveni ponudbi.« Na vprašanje, kako je z upravljanjem talentov v njihovem podjetju, je odgovorila: »Gre za strateški proces upravljanja s celotnim ciklom zaposlenega, ki obsega privabljanje in zaposlovanje, razvoj talentov v skladu s cilji podjetja ter aktivnosti ohranjanja talentov. Ključno je dobro zastavljen proces ocenjevanja uspešnosti ter postavljanja individualnih ciljev. V Agilconu uporabljamo tako top-down kot bottom-up pristop, kar pomeni, da mora vsak zaposleni najprej sam razmisliti o ciljih, ki bodo podpirali njegov osebni razvoj in hkrati prispevali k doseganju ciljev podjetja. Končno obliko potem zastavi v sodelovanju s svojim vodjem. Gre za najpomembnejši proces v ciklu zaposlenega.«
V Agilconu uporabljajo tako top-down kot bottom-up pristop, kar pomeni, da mora vsak zaposleni najprej sam razmisliti o ciljih, ki bodo podpirali njegov osebni razvoj in hkrati prispevali k doseganju ciljev podjetja. Foto: arhiv Agilcon
Marko Perme, Agilcon: »V Sloveniji in širše v Evropi se soočamo s številnimi izzivi, ki nas omejujejo – od oteženega dostopa do kapitala in neugodnih davčnih politik, do (ne)pripravljenosti na poslovna tveganja. Vendar pa, kot pogosto v življenju, prav omejitve ponujajo priložnost za iskanje inovativnih rešitev. Tako tudi sam gledam na naš položaj in na priložnosti, ki jih ponuja slovensko poslovno okolje. Naš cilj ni posnemati kulture Silicijeve doline, temveč razvijati kulturo, ki spodbuja uspeh v našem kontekstu. To nas nenehno vodi k premišljenemu razvoju in prilagajanju.«
V eni od raziskav, izvedeni s pomočjo diagnostičnega orodja za oceno zdravja organizacij Quintaum, so ugotovili, da je Slovenija vodilna pri zagotavljanju dobrega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, a to samo po sebi ni dovolj za gospodarski preboj. Prav tako je pokazala, da slovenski menedžerji zelo dobro skrbijo za zaposlene, a kar 56 odstotkov zaposlenih v Sloveniji meni, da so neučinkovito vodeni. To kaže na pomanjkanje jasne usmeritve in povratnih informacij, kar resno vpliva na dolgoročno konkurenčnost. In še, da zaposleni v slovenskih podjetjih večinoma posvečajo pozornost kakovosti (60 odstotkov), medtem ko le 8 odstotkov zaposlenih izpostavlja inovacije kot ključno prednost na delovnem mestu.