Po lanskoletnem spodletelem poskusu prodaje Športne loterije se je pred meseci začel vnovični prodajni postopek. Mednarodni odziv potencialnih prevzemnikov je bil izjemen – za nakup Športne loterije, ki ima pri prirejanju športnih stav na slovenskem trgu monopolni položaj, je interes izrazilo nekaj ducatov možnih prevzemnikov, smo izvedeli neuradno. Med njimi so bili tudi številni finančni skladi, vendar so bili iz prodajnega postopka avtomatsko izločeni.
V ožji izbor sta se uvrstila dva ponudnika: britanski igralniški gigant Entain in igralniška skupina Fortuna Entertainment Group iz Češke. Entaina so kot možnega prevzemnika Športne loterije omenjali lani, ko je za nakup slovenskega organizatorja športnih stav, edinega legalnega na trgu, po naših podatkih ponujal okoli 50 milijonov evrov, tik pred zaključkom prodajnega postopka pa je svojo ponudbo iz nepojasnjenih razlogov umaknil.
Fortuna Entertainment Group, ki je eden največjih ponudnikov iger na srečo v srednji in vzhodni Evropi, poleg Češke je prisotna še na slovaškem, poljskem, hrvaškem in romunskem trgu, je v lasti češke investicijske skupine Penta Investments. Ta se je pred leti zanimala za prevzem televizijske hiše Pop TV. Penta Investments ima naložbe v številnih panogah, med drugim v zdravstveni in medijski, skupaj pa zaposluje okoli 40.000 ljudi. Kot je Reuters poročal marca letos, so v Penti Investments tedaj razmišljali o morebitni prodaji Fortune Entertainment Group, pri čemer so se sklicevali na izjave tiskovnega predstavnika Pente Investments; iz neuradnih virov so izvedeli, da bi bila kupčija lahko »težka« dve milijardi evrov.
Oba kandidata, ki sta se uvrstila v ožji krog za nakup Športne loterije, sta bila pozvana k izboljšanju nezavezujočih ponudb, kar sta tudi storila. Že pred povišanjem ponudb, po povišanju pa sploh, je bila ponudba Fortune Entertainment Group izrazito boljša od ponudbe Entaina. Po naših podatkih je na presenečenje številnih presegla 90 milijonov evrov. V oktobru bodo češki vlagatelji v Športni loteriji izvedli poglobljen skrbni pregled poslovanja, čemur naj bi sledila oddaja zavezujoče ponudbe.
V Športni loterij imajo tri športne organizacije pomembno besedo, vodijo pa jih trije izkušeni menedžerji. Olimpijski komite Slovenije, ki mu predseduje nekdanji prvi mož Gorenja Franjo Bobinac, obvladuje 20-odstotni lastniški delež, kar je po obstoječi zakonodaji najvišji delež, kar ga ima lahko posamezni lastnik. Petinski lastniški delež ima v lasti tudi Smučarska zveza Slovenije, ki ji predseduje Enzo Smrekar. Slednji vodi tudi družbo Atlantic Droga Kolinska, poleg tega pa je visoko pozicioniran v lastnici te družbe, hrvaški Atlantic Grupi, ki je ena od največjih živilskih skupin v državah, nastalih iz republik nekdanje Jugoslavije. Nogometno zvezo Slovenije, ki obvladuje 17,3-odstotni lastniški delež, vodi Radenko Mijatović. Ta zaseda direktorski položaj v holdinški družbi MSIN, ki ima v lasti številna ugledna slovenska podjetja, vodi pa tudi Cetis. Petinski lastniški delež Športne loterije obvladuje Pošta Slovenije, tolikšnega še Loterija Slovenije, 2,66-odstotni delež je v lasti ljubljanskega podjetja Mont, malenkostni, 0,03-odstotni delež pa je v lasti Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora.
Prepreke je mogoče zaobiti
Za prirejanje iger na srečo je država Športni loteriji podelila koncesijo, aktualna je veljavna do junija 2026. Lani je Športna loterija obračunala 7,23 milijona evrov koncesijskih dajatev, kar je bilo 13,8 odstotka več kot leto pred tem, je razvidno iz letnega poročila Športne loterije. Od tega zneska je Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS (FŠO) prejela 5,72 milijona evrov oziroma 80 odstotkov, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (FIHO) pa preostali znesek. Za celotne davščine – poleg koncesijskih dajatev so to še davek od iger na srečo, davek od srečk in davek na dobičke – je Športna loterija lani namenila 22,3 milijona evrov, kar je bilo dobre tri milijone evrov več kot leta 2022 in skoraj pet milijonov evrov več od načrtovanega.
S prodajo od iger na srečo je Športna loterija lani ustvarila 139,32 milijona evrov, kar je bilo za 17 odstotkov več kot v letu 2022 in 30 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Na podlagi analize, ki so jo po naših podatkih nedavno izdelali v eni od vodilnih svetovalnih hiš na svetu A. T. Kearney, se v Sloveniji s športnimi stavami oziroma z igrami na srečo, povezanimi s športom, letno ne obrne le 140 milijonov evrov, marveč kar 400 milijonov evrov. Razlika v višini 260 milijonov evrov je neobdavčena, kar pomeni, da država, FŠO in FIHO prejemajo bistveno nižje davke in koncesijske prihodke, kot bi jih, če bi na trgu vladal red. Takšne anomalije so možne, ker so športne stave globalna igra, zato lahko v svetu uveljavljeni ponudniki športnih stav svoje storitve ponujajo prek spleta, vzpostavljene prepreke pa je mogoče zlahka zaobiti. Zato bi bila po prepričanju dobrih poznavalcev razmer smotrna rešitev, da se nekaterim ponudnikom športnih stav omogoči legalizacija njihov poslov na slovenskem trgu. Edina možnost za to pa je, da se trg športnih stav liberalizira oziroma da država da na voljo več koncesij.
Nekje red, nekje kaos
Družbe, ki se ukvarjajo s klasičnimi igrami na srečo, kot je v Sloveniji Loterija Slovenije, imajo skoraj v vseh državah članicah EU monopolni položaj, družbe, ki se ukvarjajo s športnimi stavami, pa so redkeje monopolne. Na Danskem, na primer, na trgu športnih stav vlada oligopolni položaj, kar pomeni, da je podeljenih koncesij malo, trg pa je strogo reguliran. Na Poljskem so na trgu številni ponudniki, število koncesij je neomejeno, eden od naših sogovornikov pa je takšno stanje opredelil kot kaotično.
Pripravlja se nova igralniška zakonodaja. Po vsej verjetnosti bo država vsaj delno liberalizirala trg z igrami na srečo, na katerem med drugim delujejo tudi igralnice, ki prirejajo tako imenovane žive igre na srečo, in igralniški saloni, kjer denimo po vplačanih stavah rulete ne zažene človek. Kakšne bodo morebitne spremembe na trgu športnih stav, ni znano.
