Dr. Leja Dolenc Grošelj, specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja
Kronične nespečnosti je vedno več, zanjo trpi od 20 do 30 odstotkov ljudi
Dr. Leja Dolenc Grošelj je specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja, vodja centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. V začetku aprila je na vabilo Združenja Manager mladim menedžerjem predavala o pomembnosti spanja za zdravje, uspešno kariero in srečno življenje.
25. 04. 2025, 00.00
Dogodek je bil odlično obiskan, vprašanjem ni bilo videti konca, vse kaže, da je spanje pereč problem in tema, ki je ne gre spregledati niti, ko govorimo o vodilnem kadru.
Kako vemo, da nam primanjkuje spanja? Kdaj govorimo o bolezenskem stanju, kdaj je treba ukrepati?
Spanja nam primanjkuje takrat, ko se zjutraj težko zbudimo in ostanemo budni, imamo podnevi težave s povečano zaspanostjo in obstaja nevarnost, da zaspimo v monotonih situacijah, od katerih se najbolj bojimo zaspanosti med vožnjo, ki je pogost vzrok prometnih nesreč.
O kronični nespečnosti govorimo, kadar se javlja trikrat na teden tri mesece in ima oseba zaradi slabega spanja ponoči tudi težave podnevi. Takrat je smiselno obiskati specialista nevrologa, strokovnjaka za motnje spanja.
Osnovna navodila za dobro spanje
Spite samo toliko, kolikor potrebujete, da se počutite spočiti naslednji dan.
Vedno vstajajte ob isti uri, vseh sedem dni v tednu.
Bodite športno aktivni.
Spalnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom.
Za dobro spanje je pomembna primerna temperatura spalnega prostora.
Imejte redne obroke hrane in se ne odpravljajte spat lačni.
Zvečer zmanjšajte vnos tekočine.
Iz prehrane izločite vse izdelke, ki vsebujejo kofein.
Izogibajte se pitju alkoholnih pijač, predvsem v večernem času.
Kajenje lahko moti spanje.
Ne nosite problemov s seboj v posteljo.
Ob daljših nočnih prebujanjih se ne »mučite« s ponovnim uspavanjem.
Budilko pospravite pod posteljo ali jo obrnite tako, da ne boste videli, koliko kaže.
Podnevi ne spite.
Kako razlikujemo med utrujenostjo in zaspanostjo?
Utrujenost je lahko posledica pomanjkanja energije, povečane fizične aktivnosti ali motnje razpoloženja. Zaspanost pa je povečana želja po spanju, ko oseba podnevi zadrema oziroma zaspi v situacijah, v katerih se sicer pričakuje normalna budnost. Sprva je to v monotonih situacijah, kot je branje, gledanje televizije, kasneje pa tudi med aktivnostjo – med delom, vožnjo avtomobila, govorom, hojo. Blaga prekomerna dnevna zaspanost je lahko posledica pomanjkanja spanja, ob hujši dnevni zaspanosti pa je treba izključiti motnjo dihanja med spanjem in različne centralne hipersomnije, na primer narkolepsijo.
Kaj razumemo pod pojmom »higiena spanja«?
Da imamo reden ritem spanja in budnosti vse dni v tednu, da smo podnevi fizično aktivni, da ne ležimo v postelji in ne spimo preko dneva, se zadržujemo na dnevni svetlobi, da nimamo prepoznega večernega obroka, nimamo fizične aktivnosti prepozno zvečer, se zvečer izogibamo alkoholu, kajenju, pred spanjem ne uporabljamo virov modre svetlobe, na primer telefona.
Koliko ljudi je kronično neprespanih? Ali so posamezne poklicne skupine še posebej izpostavljene?
Žal je kronične nespečnosti vedno več, zanjo trpi od 20 do 30 odstotkov splošne populacije. Kronično pomanjkanje spanja pa je pogosto tudi posledica nočnega dela oziroma dela v izmenah, zato imajo pogosto izmenski delavci veliko težav s spanjem.
3-krat na teden pojavljajoča se nespečnost tri mesece zapored, ob kateri ima oseba zaradi slabega spanja ponoči tudi težave podnevi, pomeni kronično nespečnost.
Je nočno delo dejavnik tveganja za poklicne bolezni?
Nočno delo za zdaj ni priznano kot dejavnik tveganja za poklicne bolezni. So pa v tujini, na primer severnih državah EU, Franciji, posledice dolgoletnega nočnega dela, kot je karcinom dojke, tretirane kot poklicna bolezen.
V kaj vodi neprespanost? Zakaj je nevarna?
Kronično pomanjkanje spanja vodi v spremenjen metabolizem glukoze, debelost, arterijsko hipertenzijo, metabolne bolezni, dolgoročno tudi v povečano pojavnost srčno-žilnih bolezni. Na žalost tudi v povečano pojavnost karcinomov, na primer karcinom dojke pri ženskah, debelega črevesa pri obeh spolih in karcinoma prostate pri moških. Kronično pomanjkanje spanja vodi tudi v povečano nevarnost za nesreče pri delu in med vožnjo ter motnje razpoloženja.
Petra Juvančič, Združenje Manager: Med vsemi dejavniki zdravega življenjskega sloga pogosto spregledamo prav enega ključnih – kakovosten spanec.
Kaj se dogaja s spanjem in potrebami po spanju glede na življenjsko obdobje?
Spanje se skozi življenjska obdobja spreminja, ne le njegova količina, ampak tudi arhitektura. Mladostniki imajo zakasnjen ritem uspavanja in prebujanja, pri starejših pa je večerno uspavanje bolj zgodnje, tako kot je zgodnje tudi jutranje prebujenje. Z leti se zmanjšuje količina globokega spanja, hkrati postaja spanje bolj prekinjeno, več je kratkotrajnih prebujanj, kar je normalen fiziološki proces staranja.
Pomembno je, da v vseh starostnih obdobjih zadostimo osnovni potrebi po spanju, saj bomo le tako lahko uspešno delovali podnevi in bomo dolgoročno zaščiteni pred posledicami kroničnega pomanjkanja spanja, ki so bile omenjene.
Kolikšen delež slovenske populacije prejema tablete proti nespečnosti? Kdaj jih je treba predpisati, kdaj smo pri medikalizaciji preuranjeni?
Uspavala in zdravila za spanje so najpogosteje predpisana zdravila za centralno živčevje. Od 5 do 10 odstotkov splošne populacije v Sloveniji občasno prejema uspavala. Po mednarodnih, evropskih in ameriških smernicah pa je prva terapija izbora pri nespečnosti kognitivna vedenjska terapija, ki pa je, žal ne le pri nas, tudi drugje v EU, težko dostopna. Bolnik s kronično nespečnostjo sodi v subspecialistično ambulanto za motnje spanja, kjer specialist nevrolog s posebnimi znanji medicine spanja na podlagi anamneze in kliničnega pregleda vprašalnikov določi, ali gre za pravo nespečnost ali morda za motnjo cirkadianih ritmov oziroma drugo motnjo spanja, ki se prezentira kot nespečnost, kot so sindrom nemirnih nog, periodičnih gibov udov med spanjem, motnje razpoloženja. Na podlagi pregleda se zdravnik odloči o dodatnih laboratorijskih preiskavah in morebitnih drugih diagnostičnih metodah ter predlaga ustrezno nadaljnjo nefarmokološko oziroma farmakološko terapijo.
Na ravni menedžmenta se moramo pogovarjati o skrbi za zdravje
»Vodenje podjetij je pogosto povezano s stresnimi situacijami, zato skrb za zdravje tako pri zaposlenih kot pri menedžmentu ne more biti več stvar izbire, temveč je tudi temelj dolgoročne uspešnosti. Med vsemi dejavniki zdravega življenjskega sloga pa pogosto spregledamo prav enega ključnih – kakovosten spanec. Kot je na našem dogodku poudarila nevrologinja, spanec neposredno vpliva na kognitivne sposobnosti, zmožnost razmišljanja, uravnavanja čustev, obvladovanja stresa in sposobnost odločanja – torej na vse tisto, kar menedžer vsak dan potrebuje za učinkovito delo in kar danes odlikuje dobrega voditelja. Zato spodbujamo, da se tudi na ravni menedžmenta pogovarjamo o skrbi za zdravje,« je dejala Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager.
Kakšen učinek je imela Trumpova izjava, da jemlje melatonin, na prodajo tega? Kje so nevarnosti?
Melatonin je bil zelo popularen med epidemijo covida, ko je po izjavi Trumpa, da ga jemlje kot preventivo proti covidu, njegova prodaja strmo narasla. Zavedati se moramo, da je melatonin kronobiotik in da je njegova indikacija za premik cirkadianih ritmov, tj. bolezenskih stanj prehitevanja ali zaostajanja cirkadianega ritma, oziroma za kratkotrajno jemanje pri premagovanju jet-laga. Dolgotrajna uporaba melatonina je po pregledu pri specialistu pediatru s posebnimi znanji medicine spanja lahko indicirana tudi za motnje spanja pri otrocih z avtistično motnjo ali posameznimi nevro-degenerativnimi boleznimi. Melatonin ni uspavalo in nima indikacije za zdravljenje kronične nespečnosti.
