Zaradi posledic koronakrize so nekatere kreditne zavarovalnice, ki zavarujejo podjetja pred neplačili kupcev, začele nižati oziroma ukinjati limite podjetjem pri zavarovanju izvoznih terjatev, smo izvedeli neuradno. Pri tovrstnih poslih imajo na slovenskem trgu ključno vlogo tri tuje kreditne zavarovalnice – Acredia Versicherung, Atradius in Coface PKZ –, med slovenskimi pa ima pomembno vlogo skupina Zavarovalnica Triglav.
Kot so pojasnili v specializirani zavarovalnici za zavarovanje terjatev Coface PKZ v francoski lasti, so pri zavarovanju izvoznih poslov zaradi posledic ukrepov koronavirusa in pričakovane recesije uvedli določene omejitve. »Zavarovalno kritje smo začeli omejevati predvsem pri dejavnostih, ki so najbolj prizadete (turizem, letalski prevozi…), in pri dolžnikih s sicer že zelo šibkim finančnim stanjem,« so dejali v Cofaceu PKZ. Po posameznih državah za zdaj zavarovalnega kritja niso spreminjali, so pa previdnejši pri državah, v katerih BDP vključuje velik delež najbolj prizadetih dejavnosti. V svojem portfelju ima Coface PKZ približno 46.500 limitov zavarovalnega kritja. Potem ko je lani izplačal za 5,9 milijona zavarovalnin, letos opažajo naraščanje škodnega dogajanja.
Pravočasna opozorila
Po pojasnilih avstrijske zavarovalnice Acredia Versicherung, ki je v večinski lasti avstrijske Oesterreichische Kontrollbank, na podlagi strokovnega znanja in mednarodne baze podatkov preverjajo stranke svojih strank in slednje pravočasno opozarjajo na možnost neplačila in slabega dolga. »V teh časih je še pomembnejše, da stranke ščitimo pred grozečimi tveganji. Število podjetij s poslabšanjem bonitet hitro narašča po vsem svetu, to pa pomeni, da moramo sprejemati ukrepe o kreditnih limitih, s čimer lahko stranke zaščitimo pred nepričakovanimi izgubami terjatev,« so dejali v Acredia Versicherungu.
V Zavarovalnici Triglav so povedali, da pri zavarovanju blagovnih terjatev ne izvajajo enostranskih ukinitev limitov zavarovalnega kritja, prav tako pa nimajo opredeljenih dejavnosti, pri katerih bi terjatve vnaprej izključevali iz zavarovalnega kritja. Takšno delovanje bi lahko imelo več negativnih posledic. Slovenski izvozniki bi med drugim imeli težave pri dobavi blaga kupcu zunaj Slovenije ali pri prejemu plačil že nastalih dobav od kupca iz tujine, kar bi lahko še dodatno spodbudilo učinke neplačevanja. Kupec iz tujine bi posledično lahko začel nabavljati pri drugem dobavitelju. »Kot primernejši ukrep štejemo nadaljnje poslovanje slovenskega podjetja s kupcem iz tujine po principu zniževanja stanja odprtih terjatev,« so pojasnili v Zavarovalnici Triglav. Upoštevaje trenutno gospodarsko situacijo so zavarovancem ponudili možnost, da se brez soglasja zavarovalnice zavarovanec s kupcem lahko dogovori za 30 dni daljši plačilni rok, kot je bil tisti, za katerega so se dogovorili ob sklenitvi posla, ali da zavarovanec z določenim kupcem posluje z daljšo zamudo plačil.
Podaljšanje plačilnih rokov
Tudi v kreditni zavarovalnici Atradius, v kateri je lastnica ena od največjih španskih zavarovalnic Grupo Catalana Occidente, so dejali, da limitov podjetjem niso odpravili, ampak so svojim strankam omogočili več manevrskega prostora pri dogovorih s kupci, med drugim pri podaljšanje plačilnih rokov. Pri zavarovalnih poslih ocenjujejo vsakega kupca posebej, pri čemer upoštevajo okoliščine, v katerih posluje, vpliv pandemije, kjer posluje, in podporne programe vlade ter druge pomembne dejavnike, ki vplivajo na tveganja. »Če obstajajo jasni znaki, da kupec v prihodnje ne bo zmogel plačati računov, svojim strankam, s katerimi vedno sodelujemo z roko v roki, svetujemo, da mu ne odobrijo nobenih kreditnih pogojev,« so dodali v Atradiusu.
V SID banki so pojasnili, da stalno spremljajo omejevanje kreditnih zavarovalnic na področju zavarovalnih kritij. Zato so začeli razvijati tako imenovano shemo TopUp, ki omogoča dodatne zmogljivosti za odobravanje limitov zavarovalnega kritja, »ki so v tem času še posebno pomembni in nujni za nadaljnje poslovanje slovenskega izvoznega gospodarstva«. Ta produkt omogoča podjetjem, za katera je bil limit zavarovalnega kritja bodisi znižan ali ukinjen, alternativno dodatno kritje ob pozavarovanju SID banke. Dodatno zavarovalno kritje, ki ga bodo podjetja lahko dobila prek različnih zavarovalnih institucij, bo varnost za poslovanje na izvoznih trgih EU in OECD, so povedali v SID banki. Po neuradnih podatkih naj bi SID banka z Zavarovalnico Triglav in Coface PKZ pogodbo za alternativno dodatno kritje ob pozavarovanju SID banke sklenila v teh dnevih.
V SID banki so še povedali, da so že v začetku krize zaznali izvozne težave na zavarovalnem področju, zato so takoj začeli prilagajati zavarovalne sheme in tako omogočili zavarovancem tudi do 95-odstotno kritje za izvozne terjatve, hkrati pa so znižali slovensko komponento na 20 odstotkov (delež ustvarjene dodane vrednosti v izdelku v Sloveniji) s prejšnjih 40 odstotkov za blago oziroma 30 odstotkov za storitve, pri čemer pri nekaterih zavarovanjih ni zahtevana. SID banka je lani zavarovala za 1,27 milijarde evrov poslov, pri čemer je pozavarovanih več kot 4000 kupcev slovenskih izvoznikov.
