Slovenski turizem se vendarle prebuja. Minuli teden so goste začeli sprejemati kampi in manjši nastanitveni obrati, z junijem naj bi vrata odprli tudi hoteli in zdravilišča. Med zadnjimi dejavnostmi, ki jih bo vlada sprostila, pa bodo dogodki in prireditve. Čeprav to panogo v očeh javnosti predstavljajo zlasti umetniški ustvarjalci, na primer glasbeniki, plesalci in moderatorji, za njimi v resnici stoji razvejena in prepletena industrija agencij za organizacijo dogodkov, podjetij za catering, hotelov, ponudnikov opreme in marketinga ter prizorišč.
Ob omejitvi javnega življenja zaradi epidemije so bili organizatorji in izvajalci dogodkov prvi, ki so morali prekiniti svojo dejavnost. Ker večino dogodkov organizatorji pripravljajo daleč vnaprej, bo njihovo delovanje okrnjeno še mesece po preklicu ukrepov. Direktor podjetja za organizacijo dogodkov Teater Andrej Stražišar nam je povedal, da bodo prvi dogodek po preklicu epidemije predvidoma izvedli šele sredi septembra, prvo plačilo pa prejeli oktobra.
Kongresnih dogodkov namreč poleti ni. Če se bodo uresničile napovedi epidemiologov o novem valu koronavirusa jeseni, pa bi lahko to ogrozilo še oživitev njihove dejavnosti septembra.
»Do zdaj smo s tremi sejmi, ki smo jih izvedli v zgodnji pomladi, ustvarili osem odstotkov načrtovanega letnega prometa. Če bomo lahko izvedli sejme, ki jih načrtujemo jeseni, bomo leto končali s 35 odstotki načrtovanega prometa,« je opozoril Stražišar.
Zelena luč vlade ne zadošča za odprtje hotelov
Negotovi so tudi hotelirji, ki so v veliki meri odvisni od poslovnih gostov. Čeprav bi se hoteli glede na trenutno časovnico sproščanja ukrepov lahko odprli že prihodnji mesec, pa zelena luč vlade po besedah naših sogovornikov za to ne zadošča. V ljubljanskem Austria Trend hotelu pravijo, da bodo hotel odprli šele, ko bodo zaznali zadostno povpraševanje. »V prvi fazi nam mora vlada sporočiti datum, ko se bodo hoteli z več kot 30 sobami sploh lahko odprli. Ko bo izpolnjen ta pogoj, pa mora obstajati zadostno povpraševanje gostov. Tudi povpraševanja po dogodkih za junij in poletne mesece na žalost ni,« nam je povedal direktor hotela Jernej Osterman. Da brez gostov odprtje hotela junija ni nujno smiselno, se strinjajo tudi v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana, kjer s pomočjo dogodkov in srečanj ustvarijo približno 50 odstotkov prometa.
Od kongresnih gostov so odvisna tudi številna prizorišča. Direktorica kongresno-komercialne dejavnosti v Cankarjevem domu Breda Pečovnik nam je povedala, da je njihov tržni program osredotočen predvsem na mednarodne konference in kongrese, ki pa so jih za to leto bodisi v celoti odpovedali bodisi prestavili v prihodnja leta. Možnosti za hitro oživitev kongresnega in kulturnega turizma po njenih besedah ni. »Kongresni turizem bodo doletele strahotne posledice, zato se po predvidevanjih ne bo pobral še vsaj dve leti,« je poudarila. V Cankarjevem domu imajo že zdaj 50-odstotni upad prihodkov, do konca leta pa naj bi narasel na 70 odstotkov.
Industrija z najvišjo dodano vrednostjo
Upad prihodkov grozi organizatorjem dogodkov, hotelirjem, ponudnikom prizorišč in vsem drugim, ki prispevajo k izvedbi poslovnih dogodkov. Zdaj so se zaradi skupnih težav in interesov združili pod imenom »industrija srečanj«.
Gre za industrijo z najvišjo dodano vrednostjo in številnimi multiplikativnimi učinki, pravi njen predstavnik in direktor Kongresno-turističnega urada Slovenije Miha Kovačič. Industrija srečanj po besedah Kovačiča zaposluje okoli 15.000 ljudi, dodatno pa je od te industrije odvisnih še okoli 20.000 ustvarjalcev tako imenovanih kreativnih vsebin. Ker gre za projektno delo, je večina izvajalcev pogodbenih delavcev, ki so zaposleni v manjših podjetjih ali samozaposleni. Ti so bili v času epidemije sicer deležni ukrepov pomoči, med drugim so dobili izredno pomoč za samozaposlene, ki pa se s koncem meseca izteka. Stražišar zato opozarja, da bodo izvajalci v primeru, če se organizatorji dogodkov ne bodo kmalu postavili na noge, primorani delo poiskati drugje, organizatorji pa bodo kvaliteten kader izgubili. »Izvajalci, ki jih najemamo, veljajo za najboljše na svojih področjih. Sodelujemo na primer s specializiranimi pleskarji, arhitekti, lučkarji in drugimi kreativci, ki so si veščine, ki jih potrebujemo v tej industriji, pridobili z dolgoletnimi izkušnjami,« je opozoril.
Kako bodo preživeli
Da bi podjetja za organizacijo dogodkov, ki najemajo to delovno silo, preživela, po besedah Stražišarja potrebujejo pomoč države. Predstavniki industrije srečanj so zato na vlado že konec aprila naslovili apel za sprejem dodatnih ukrepov. Zavzeli so se zlasti za tri nujne ukrepe za ohranitev industrije: poroštvo države za najem novih premostitvenih kreditov in odlog plačevanja obstoječih kreditov, podaljšanje ukrepov na področju sofinanciranja prispevkov za zaposlene in delnega nadomestila plač ter nepovratna sredstva za določene stroške za čas, ko podjetjem ni omogočeno poslovanje.
Na ministrstvu za gospodarstvo odgovarjajo, da na industrijo srečanj niso pozabili in da so v okviru tretjega protikoronskega svežnja v pripravi še dodatni ukrepi. Med drugim je predviden ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo za delodajalce v gostinstvu in turizmu, med katere sodijo organizatorji razstav, sejmov in srečanj, objekti za kulturne prireditve in spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje. Kateri ukrepi bodo obveljali, bo jasno šele po sprejemu zakonskega svežnja v prihodnjih dneh.
