Uprava Nove KBM se je vrsto let izmikala neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali namerava sedež preseliti v glavno mesto, čeprav so se vztrajno pojavljale informacije o takšnem premiku. Med drugim leta 2019, ob prevzemu Abanke. Kandidati za zaposlitev na delovnih mestih, ki so tesno povezana z delom uprave, so bili tedaj seznanjeni s postopno selitvijo službe v Ljubljano. Tudi partnerica predsednika uprave Johna Denhofa je v glavnem mestu že iskala varuško za otroka.
Bančno vodstvo je te informacije večinoma komentiralo s floskulo, da še ni bila sprejeta kakršna koli odločitev glede selitve sedeža banke. Skrivalnic je od tega tedna konec. Po dokončni združitvi Nove KBM in SKB – to se naj bi zgodilo v drugi polovici letošnjega leta – se bo združena banka preimenovala v OTP banko. Njen sedež ne bo več na naslovu Ulica Vita Kraigherja 4 v Mariboru, kjer je danes centrala Nove KBM.
»Po temeljiti preučitvi okoliščin je bila sprejeta odločitev, da bo sedež oziroma poslovni naslov združene OTP banke na lokaciji sedanje centralne poslovne stavbe Nove KBM na Slovenski cesti 58 v Ljubljani,« so sporočili iz banke. O tem so že bili obveščeni predstavniki sindikatov v obeh bankah in obe mestni občini. Na Slovenski cesti banka ne bo ostala dolgo. »Ko bo kompleks Emonike končan, bo sprejeta odločitev o sedežu prihodnje združene banke na lokaciji sodobne poslovne zgradbe, ki bo del tega ambicioznega poslovnega in stanovanjskega projekta.« V skladu z aktualnimi časovnicami naj bi bil projekt Emonika sklenjen konec leta 2026.
»Se bo izpraznila še ena velika bančna stavba v prestolnici?« so se ob napovedanih prostorskih premikih spraševale Finance in spomnile na napovedano selitev NLB. S koncem prihodnjega leta namreč ljubljanska banka zapušča spomeniško zaščiteno stolpnico TR2 na Trgu republike in se seli na Šmartinsko cesto.
Iz Nove KBM so danes sporočili, da selitve zaposlenih v Novi KBM in SKB niso predvidene. Tudi po združitvi bodo večinoma delali na obstoječih lokacijah oziroma v poslovnih zgradbah, med katerimi so osrednje v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru. Selitev sedeža v Ljubljano naj bi jim omogočila nadaljnjo krepitev tržnega deleža po vsej Sloveniji.
Selitev in preimenovanje v OTP banko bosta bančno upravo razbremenila načrtovanja 70-letnice obstoja Nove KBM v Mariboru. Njena ustanovitev seže v poletje 1955, ko je tu začela delovati Komunalna banka za območje Maribora. Sprva je poslovala le z manjšimi gospodarskimi organizacijami, nakar se je leta 1965 preimenovala v Kreditno banko Maribor, leta 1994 pa je postala Nova KBM. Njeno ustanovitev so nazadnje počastili leta 2005 z veliko proslavo v SNG Maribor, dogodka se je udeležil tudi tedanji finančni minister Andrej Bajuk.
Po selitvi bo predsednik zapustil upravo združene banke
Proces združevanja s SKB je v minulih mescih že pospremilo zapiranje nekaterih bančnih poslovalnic, pričakovati je tudi nadaljnje kadrovsko redčenje, saj se številna delovna mesta podvajajo. Predsednik uprave Nove KBM John Denhof je ocenil, da bo načrtovana združitev prinesla veliko prednosti za vse deležnike, še posebej za stranke in zaposlene. »Bodoča večja in močnejša banka si bo ob strokovni podpori strateškega lastnika prizadevala ustvarjati še več dodane vrednosti za naše komitente in zagotavljati široke možnosti za strokovni razvoj zaposlenih,« je sporočil. Pisarno predsednika uprave v Ljubljani bo Američan zasedal le nekaj mesecev. Napovedal je že, da bo konec leta, ko se mu izteče mandat, zapustil upravo Nove KBM ter se odpravil novim poklicnim in osebnim izzivom naproti.
Nova KBM je lani ustvarila 189,3 milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj 74 milijonov evrov več kot leta 2022. Dobiček bančne skupine pa je lani zrasel za 92 odstotkov, na 203,8 milijona evrov.
