Kljub nasprotovanju Nemčije, ki se boji trgovinske vojne, so države članice EU včeraj odobrile nove carine na električne avtomobile s Kitajske, ki je junija z njimi dosegla že 11-odstotni delež na evropskem trgu. Deset držav, med njimi Francija, Italija, Španija in Poljska, je glasovalo za predlog evropske komisije, 12 se jih je vzdržalo, proti pa so bile poleg Nemčije še Slovenija, Malta, Madžarska in Slovaška, zadnji dve predvsem kot zaveznici Kitajske, za nekatere celo njena trojanska konja v EU. To velja zlasti za Madžarsko, saj bo južnokitajski BYD, največji proizvajalec električnih avtomobilov na svetu, veliko tovarno gradil prav na Madžarskem. Slovenija je glasovala proti najbrž zato, ker ima številne dobavitelje za nemško avtomobilsko industrijo.
Neuspešno lobiranje
Intenzivno lobiranje kitajskih diplomatov v državah članicah očitno ni obrodilo sadov. Italija in Francija sta za višje carine, ker upata, da bodo pomagale njunima avtomobilskima industrijama, potem ko je lani Kitajska prodala v EU 437.000 električnih avtomobilov, leta 2020 pa 57.000. Tako ima zdaj evropska komisija proste roke, da carine konec oktobra za pet let poveča celo za 35 odstotkov. Do 4. julija so znašale 10 odstotkov, potem pa so se začasno zvišale za 17,4 odstotka za znamko BYD, za 20 odstotkov za Geely in največ, za 38 odstotkov, za SAIC, ker ni hotel sodelovati v preiskavi EU glede subvencij. Evropska komisija je sicer julija trdila, da je to zvišanje carin samo začasno in da bi ga lahko do jeseni preklicala, če bi prišlo do dogovora s Kitajsko. Konec septembra je z malenkostnim znižanjem v bistvu potrdila ta dvig carin. Za električna vozila SAIC bo na primer carina višja za 35 in ne za 38 odstotkov, odslej bo torej skupaj s prejšnjimi 10 odstotki znašala 45 odstotkov. Pristojni evropski komisar Valdis Dombrovskis sicer še vedno poskuša na pogajanjih s kitajskim ministrom za trgovino Wangom Wentaom doseči, da bi Kitajska imela korektne cene električnih vozil. Če bi do tega dogovora prišlo, se EU ne bi odločila za omenjene nove carine.
Korak v novo poslabšanje odnosov?
Če bodo te carine ostale, bi bil to lahko nov korak v dolgoročno slabšanje odnosov med EU in Kitajsko, ki jih obremenjuje tudi zelo drugačno gledanje na vojno v Ukrajini in na temeljne politične vrednote. Za Kitajsko so nove evropske carine hud udarec, saj stavi na izvoz električnih vozil. Poleg tega se ji je maja zaprl ameriški trg. Bela hiša je namreč carine na električne avtomobile povečala s 25 na kar 100 odstotkov. Vsi drugi tuji trgi so v primerjavi z evropskim in ameriškim za Kitajsko nepomembni.
Evropska komisija bi rada z novimi carinami omogočila, da bodo evropski proizvajalci enakopravni s kitajskimi. Ti naj bi prejemali visoke državne subvencije, zlasti za razvoj, in bili deležni tudi nizkih cen ladijskega transporta do Rotterdama ali Hamburga. Bruselj tako proti nelojalni kitajski konkurenci brani evropsko avtomobilsko industrijo in 14 milijonov delovnih mest, ki jih ta zagotavlja. V Pekingu pa EU obtožujejo protekcionizma in trdijo, da EU krši pravila svetovne trgovinske organizacije, ne pa Kitajska, in sicer s subvencioniranjem prašičereje, mlečnih izdelkov in konjaka. Te očitke v EU zanikajo.
