Pri poslovanju so se izkazali predvsem sektorji informacijske tehnologije (izboljšanje za 18 odstotkov) ter potrošniških storitev (za 26 odstotkov) in komunikacij (prav tako za 26 odstotkov), kar odraža močno povpraševanje po inovativnih digitalnih rešitvah, izboljšane potrošniške trende ter rast oglaševalskega trga. Kljub izzivom je številnim podjetjem uspelo izboljšati operativno učinkovitost, optimizirati stroške in zvišati marže.
Čeprav se svetovno gospodarstvo ohlaja, to upočasnitev blažijo dejavniki, kot so potrošnja v ZDA ter sproščanje denarne in fiskalne politike v Evropi in na Kitajskem. Namesto neizogibne globalne recesije gre tako bolj za običajno fazo gospodarskega cikla.
Dodatno pozitivno noto prinaša letošnji upad cen nafte, ki bo poleg k znižanju stroškov za podjetja in potrošnike prispeval tudi k nižji inflaciji ter postopnemu zniževanju obrestnih mer. To bo še okrepilo gospodarsko rast, izboljšalo dostopnost posojil in spodbudilo vlaganja, kar lahko v prihodnjih mesecih in četrtletjih pozitivno vpliva na finančne trge in širše gospodarstvo.
Pocenitev nafte je posledica več dejavnikov, med katerimi so v ospredju politični pritiski. Članice razširjene skupine držav proizvajalk nafte Opec+ so se pod pritiskom ameriške administracije odločile povečati proizvodnjo, da bi pred mirovnim vrhom v Riadu znižali cene bencina. Ta geopolitična dinamika vpliva na energetski trg in znižuje geopolitično premijo, ki je bila vključena v cene črnega zlata od začetka vojne v Ukrajini. Upad cen nafte tako po eni strani prinaša koristi v obliki sčasoma nižje inflacije in posledično nižjih obrestnih mer, po drugi strani pa pomeni izziv za energetski sektor, ki bi lahko utrpel pritisk na dobičkonosnost.
Medtem evropsko gospodarstvo stagnira, vendar trg dela ostaja odporen. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je januarja znašala 6,2 odstotka, kar je rekordno nizko in pod tržnimi pričakovanji. ECB bo še naprej zniževala obrestne mere, da bi spodbudila rast, medtem ko bo Kitajska s fiskalnimi spodbudami skušala uravnotežiti gospodarske izzive, pri čemer bosta njena uvozno-izvozna politika in tečaj juana ključna dejavnika pri ublažitvi vpliva ameriških carin.
Kitajska si je za letos postavila cilj približno petodstotne rasti BDP in nakazala pripravljenost za dodatne spodbujevalne ukrepe. Kitajska centralna banka bo izvajala zmerno ohlapno monetarno politiko. Poleg tega je vlada določila najvišji uradni fiskalni primanjkljaj v več kot treh desetletjih, kar nakazuje na večje javno zadolževanje in povečane izdatke za podporo gospodarstvu.
Stabilna rast dobičkov podjetij, sproščena globalna denarna politika, okrepljena fiskalna podpora, nižje cene surovin in umirjanje inflacije ustvarjajo trdne temelje za rast, pri čemer se kljub izzivom še naprej odpirajo številne priložnosti. x
