Po nasvetih SKB naj turisti pred potovanjem preverijo tečaje kune v Sloveniji in na Hrvaškem. Za predstavo, po včerajšnjih podatkih tečajne liste Zagrebačke banke bi ob menjavi stotih evrov prejeli 747,5 kune. Če bi hrvaško valuto istega dne kupili v Novi Ljubljanski banki, bi za sto evrov prejeli 740 kun, v Novi KBM pa 742,1 kune. Za stotaka pa boste najmanj kun prejeli v menjalnicah ob meji. Zato je na pot smiselno vzeti vsaj nekaj kun za plačilo zapitkov. Z evri, razen na nekaterih cestninskih postajah, praviloma ni možno nikjer plačevati. Če pa že, vam bodo račun zaokrožili navzgor.
V primeru, da se bodo turisti odločili za dvig kun na hrvaških bankomatih, je po opozorilih Nove KBM predhodno smiselno preveriti, kakšni so stroški za posamezen dvig gotovine. S plačilno kartico activa maestro strošek gotovinskega dviga na hrvaških bankomatih po veljavnem ceniku Nove KBM znaša 2,75 evra. V SKB pa so pojasnili, da strošek na bančnih avtomatih zunaj EU in v območju EU, kjer evro ni plačilno sredstvo, predstavlja 1,1 odstotka od zneska dviga. Medtem ko je najnižji znesek provizije 2,5 evra, znaša najvišji 22,5 evra. Pri tem v SKB svetujejo, da turisti ne izbirajo možnosti konverzije, ki jo ponujajo bankomati, saj je tečaj praviloma manj ugoden. Za predstavo: če izberete konverzijo, se vam bo menjalni tečaj obračunal po menjalnem razmerju ene od hrvaških bank, pogostokrat po oderuških menjalnih tečajih.
V zadnjem času je podobno prakso vse pogosteje zaslediti ob plačevanju s karticami v hrvaških prodajalnah. Če se boste odločili za možnost konverzije, boste po prihodu v Slovenijo ugotovili, da bi bili v primeru katerega koli od prej omenjenih načinov pridobivanja kun bistveno na boljšem.
V SKB v letošnjem letu opažajo krepitev hrvaške kune. Z začetkom leta se je tečaj evro-kuna začel na ravneh okrog 7,66 kune za evro in se nato postopoma spuščal vse do 7,47 kune za evro. V zadnjem mesecu se tečaj kune zadržuje malce nad nivojem 7,50 za evro. Tako kot vsako leto v času poletne turistične sezone v SKB zaradi povečane ponudbe deviz pričakujejo nadaljnjo krepitev vrednosti hrvaške kune. Po pojasnilih Nove KBM tečaj evro-kuna kaže ciklično gibanje, kar je skladno s povečanim povpraševanjem v visoki sezoni in povečanim obsegom prodaje ob koncu sezone.
»Prava vrednost kune znaša od 10 do 12 kun za evro«
Občasno na trgu intervenira tudi hrvaška centralna banka. »Z intervencijami na deviznem trgu si hrvaška centralna bank želi zagotoviti stabilnost cen. Pri tem devizne intervencije predstavljajo le majhen delež celotnih kupoprodajnih transakcij,« so povedali v Novi KBM. Na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu so pojasnili, da je tečajna politika hrvaške centralne banke pretežno 'naklonjena' uvoznikom in manj izvoznikom. Slednji se zavzemajo za postopno in drsečo depreciacijo kune. Razlog za vztrajanje pri zelo trdnem tečaju je tudi visoka stopnja vezanosti hrvaške ekonomije na evro in visok delež kreditov, najetih v evrih oziroma z evrsko klavzulo. Če bi kuna oslabela, bi za kreditojemalce to pomenilo večjo obremenitev, so dodali na veleposlaništvu.
Ugledni hrvaški ekonomist dr. Ljubo Jurčić, leta 2007 kandidat tamkajšnje stranke SHP za premierja, vendar ga je nato zamenjal Zoran Milanović, sicer pa profesor na zagrebški ekonomski fakulteti, je za Dnevnik pojasnil, da je vrednost kune nerealna: »Njena prava vrednost znaša od 10 do 12 kun za evro. Zato je hrvaško blago na tujih trgih dražje, kot bi bilo sicer.«
V SKB banki opažajo, da slovenski izvozniki v zadnjem času dokaj redko ščitijo tečajno tveganje evro-kuna. Več so ga uporabljali v preteklosti, vendar so zaradi relativno stabilnega tečaja sčasoma ščitenje opustili. Kot so pojasnili v Gorenju, v primerjavi z drugimi valutami nihanja vrednosti kune niso tako izrazita: »Večinoma so sezonska in predvidljiva.« Pred gibanjem tečaja kune se v Gorenju sicer ščitijo s terminskimi nakupom tujih valut, za katere se dogovarjajo za mesece vnaprej, s predvidljivo višjim tečajem. Perutnina Ptuj ima na Hrvaškem proizvodno družbo Perutnina Ptuj – Pipo Čakovec, sicer drugo največje hrvaško perutninsko družbo. »Ker je glavnina poslov hrvaške hčere tako na nabavni kot prodajni strani vezana na hrvaški trg, spreminjanje tečaja kune nima bistvenega vpliva na njeno poslovanje,« je pojasnil predsednik uprave Perutnine Ptuj Tibor Šimonka. Tudi Krki so pri obvladovanju valutnih tveganj na Hrvaškem v pomoč proizvodne zmogljivosti v tej državi, s katerimi znižujejo izpostavljenost v kunah.
