Čeprav se vse več zaposlenih odloča, da ostanejo pri trenutnem delodajalcu, je bil vpliv umetne inteligence na stabilnost delovnih mest v zadnjem letu večinoma podcenjen: po izsledkih Adeccove raziskave 2024 je 13 odstotkov delavcev izjavilo, da so zaradi umetne inteligence izgubili službo. Nejc Slovnik, partner in soustanovitelj digitalne agencije Point out, finalista v izboru Zlata nit, v katerem Dnevnik izbere najboljše zaposlovalce Slovenije, pravi, da je to na neki način pričakovano. »V zadnjem letu je zaznati blag strah med kolegi iz marketinške panoge glede vpliva umetne inteligence na stabilnost delovnih mest,« pojasnjuje. »Vedno ko pride do večjih tehnoloških prebojev, s pomočjo katerih lahko nadomestimo določeno delo, se v ljudeh poraja negotovost. Ampak če pogledamo zgodovino, se je že večkrat izkazalo, da nove tehnologije na kratki rok sicer zahtevajo prilagoditve, kot je razvoj novih kompetenc ali spremembe v poklicih, na dolgi rok pa ustvarijo več delovnih mest, kot jih nadomestijo.« Ta strah je v osnovi iracionalen, a razumljiv. »Prav zato v našem podjetju spodbujamo zaposlene, da umetno inteligenco sprejmejo kot orodje, ki jim lahko pomaga izboljšati njihovo delo. Tehnologija ne bo zamenjala zaposlenega – ključno je, kako se jo naučimo upravljati, da postanemo učinkovitejši, kar posledično dviguje konkurenčnost podjetja. Verjamemo v to, da nova tehnologija prinaša priložnosti, ki si jih danes še ne znamo povsem predstavljati. Pomembno je, da v podjetjih podpiramo svoje zaposlene pri učenju novih veščin, saj je prav ta pripravljenost na spremembe ključ do uspeha v svetu, ki se hitro razvija,« je povedal Slovnik.
Notranji bazen talentov
Adeccova raziskava kaže, da tako imenovana izbrana skupina visokouspešnih zaposlenih prehiteva svoje vrstnike, predvsem zaradi močne podpore svojih delodajalcev. Trenutno je le 11 odstotkov delavcev pripravljenih na prihodnost: gre za posameznike, ki izstopajo po svoji prilagodljivosti, pripravljenosti na prilagoditev poklicnim načrtom ter proaktivnem pristopu k pridobivanju novih veščin. Znotraj te skupine delavcev, ki so pripravljeni na prihodnost, raziskava ugotavlja, da jih 93 odstotkov prejme personalizirani načrt razvoja, medtem ko to velja le za 51 odstotkov širše delovne sile. Poleg tega 95 odstotkov teh delavcev, pripravljenih na prihodnost, sodeluje v usposabljanju za voditelje, ki ga ponujajo njihova podjetja, v primerjavi z le 57 odstotki širše delovne sile. Trenutno 76 odstotkov delavcev meni, da bi morala podjetja prednostno usposabljati obstoječe zaposlene za različne vloge znotraj organizacije, preden zaposlijo nove delavce, kar je povečanje za 12 odstotnih točk od leta 2023.
Nejc Slovnik pravi, da je interna mobilnost del njihovega pristopa k razvoju zaposlenih že od nekdaj: »Verjamemo, da je pogosto bolj smiselno vlagati v potencial obstoječih članov ekipe kot pa iskati nove kadre zato, ker je treba zapolniti določeno vrzel v podjetju. Naši zaposleni imajo možnost prehoda med različnimi vlogami in oddelki, kar jim omogoča širjenje znanja in izkušenj.«
»Pri nas to ni zgolj teoretični cilj – to delamo konstantno. Aktivno usmerjamo in spodbujamo zaposlene k pridobivanju novih znanj, hkrati pa organiziramo redne delavnice in delitev znanja znotraj ekipe. Tehnologija in nova orodja v marketingu se spreminjajo hitro, zato je ključno, da zaposleni med seboj delijo izkušnje in se skupaj prilagajajo tem spremembam. V marketinški industriji smo že po naravi nagnjeni k prilagajanju – tako glede trendov kot glede zaposlenih. Naše podjetje vključuje faktor mobilnosti, ker to naravno zahtevajo tudi panoga in hitre tehnološke spremembe. Prilagodljivost, proaktivnost in konstantno učenje so vgrajeni v našo kulturo. Verjamemo, da s tem ne le gradimo stabilno in kompetentno ekipo, temveč tudi dolgoročno prispevamo k uspehu podjetja,« je povedal Slovnik. V obdobju ohlajanja gospodarstva bo ta pristop še toliko pomembnejši, saj bodo podjetja primorana najprej pogledati po svojih internih virih in jih kar najbolje izkoristiti.
