Na podlagi objavljenih informacij za avstrijski trg smo pred dvema tednoma v Dnevniku raziskovali, s katerim plinom se pravzaprav oskrbuje Slovenija, potem ko se je lani formalno odklopila od dobav zemeljskega plina ruskega Gazproma. Ugotavljali smo, da je bil odklop bržkone zgolj navidezen. K nam namreč večina plina priteče iz sosednje alpske države, ki je skoraj povsem odvisna od dobav ruskega zemeljskega plina.
V družbah Plinovodi in Geoplin so tedaj zanikali Dnevnikovo domnevo, da naj bi bila Slovenija še naprej odvisna od dobav ruskega plina. Nakar so naša raziskovanja konec preteklega tedna potrdile ugotovitve iz Bruslja. Slovenija se še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije, je zapisala evropska komisija ob drugi obletnici izvajanja načrta za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv (REPowerEU). Na seznamu držav, ki se že vedno pretežno napajajo z ruskim plinom, so še Avstrija, Slovaška in Madžarska. Decembra lani je Avstrija iz Rusije uvozila kar 98 odstotkov plina, kar je bilo največ od začetka vojne v Ukrajini.
Preberite tudi: Čigav plin se pretaka po slovenskih plinovodih
Alžirski plin pokrije komaj tretjino potreb
Evropska komisija sicer ugotavlja, da je družba Geoplin sklenila pogodbo o dobavi alžirskega plina, vendar dogovorjene količine pokrijejo komaj tretjino slovenskih potreb. Poročilo še ugotavlja, da bo Slovenija izboljšala dostop do plina s terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku, ki ga namerava Hrvaška razširiti. Vendar dodatnih količin ne bo mogoče rezervirati pred letom 2025.
Iz Geoplina, ki ga vodi Simon Urbancl, so zatem sporočili, da navedbe evropske komisije niso točne. Zapisali so, da so Gazpromov plin lani nadomestili s sklenitvijo srednjeročne pogodbe z alžirskim Sonatrachom. Geoplin še navaja, da so letos z dodatnim dogovorom z Alžirci podvojili dobave alžirskega zemeljskega plina. Razpoložljivi podatki tega ne potrjujejo: družba Plinovodi je namreč sporočila, da je v prvih štirih mesecih letos le osem odstotkov vsega plina priteklo iz Italije (od koder uvažamo alžirski plin), preko plinovodne povezave z Avstrijo pa kar 75 odstotkov.
V zvezi s tem so v Geoplinu še zapisali, da manjkajoče količine zemeljskega plina, ki jih Slovenija potrebuje, zagotavljajo z diverzifikacijo nabavnih virov na podlagi dogovorov z evropskimi partnerji, to je na podlagi kratkoročnih pogodb za nakupe na likvidnih trgih v EU. »Pri tem poudarjamo, da ni mogoče trditi, da je poreklo tega plina ruskega izvora, saj kadar se posli sklepajo z evropskimi dobavitelji zemeljskega plina na virtualnih trgovalnih točkah ali na borzi, se šteje, da je bil ta plin že predhodno uvožen v EU in ima poreklo EU. Vpogleda v evidence o izvoru takega plina nimamo,« so še sporočili. Povedano drugače: čeprav večina plina priteče iz Avstrije, kamor priteka skoraj izključno ruski plin, zaradi sklepanja poslov z evropskimi dobavitelji po mnenju Geoplina ni mogoče trditi, da gre za ruski plin.
Geoplin tako, Agencija za energijo drugače
Nasprotno pravijo v Agenciji za energijo. Ugotavljajo namreč, da je bil delež ruskega plina pri uvozu iz Avstrije lani še zmeraj prevladujoč. Iz Alžirije je preko Italije k nam lani priteklo 28,3 odstotka plina, čez severno mejo pa 68,3 odstotka. In v slednjem je prevladoval plin iz Rusije, poudarjajo v agenciji. Zanesljivega podatka, kolikšen je bil ta delež, nimajo.
»Agencija za energijo sicer spremlja količino uvoženega plina za domačo porabo, vendar pri tem ne sledi viru plina do proizvodnje. Slovenski trgovci oziroma dobavitelji veliko večino plina res kupijo na plinskem vozlišču v Avstriji, vendar je znano, da je na tem vozlišču prevladoval plin, ki je tja prispel iz Rusije. Slovenska odvisnost od ruskega plina je zato verjetno višja, kot jo kaže podatek o neposrednem uvozu iz Rusije,« so še odgovorili Dnevniku.
Tudi ko ne bo več ruski, bo plina iz Avstrije dovolj
Glede navedb o zanašanju Slovenije na ruski plin je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sporočilo, da slovenski dobavitelji nimajo več neposrednih dobav od ruskega Gazproma in da del zemeljskega plina kupijo na avstrijskem vozlišču, kjer pa konkreten vir ni opredeljen. »Glede na trenutni tok plina v to vozlišče lahko le sklepamo ali špekuliramo, kolikšen je del ruskega plina pri nakupu plina na tem vozlišču,« je ministrstvo citirala STA.
Avstrijski plinski trgovec OMV, ki dobavlja ruski plin v Avstrijo, je v torek opozoril na morebitno prekinitev dobav Gazproma, in sicer na podlagi nedavne sodbe tujega sodišča, je poročal Forbes. Obenem je avstrijsko podnebno ministrstvo že aprila predstavilo načrt 100-odstotnega odklopa od ruskega zemeljskega plina do leta 2027. Slovenija takšnega načrta nima. Kako bi avstrijski »odklop« vplival na Slovenijo?
»Dokument, ki preučuje možnosti za prekinitev dobav ruskega plina v Avstrijo do konca leta 2027, predvideva, da se zmanjša poraba plina v Avstriji, preostali manjkajoči plin pa uvozi iz drugih virov. V praksi to pomeni uvoz plina iz drugih držav članic EU,« odgovarja agencija, ki jo vodi Duška Godina. »V dokumentu nismo zasledili omejitev glede delovanja avstrijskega plinskega vozlišča. Ocenjujemo, da bo na njem še vedno na voljo dovolj plina. Slovenski dobavitelji lahko kupijo plin tudi drugod, leta 2026 bodo po načrtih operaterja prenosnega sistema tudi povečane uvozne zmogljivosti prenosa plina iz Hrvaške. Tako bo ob hkratnem povečanju zmogljivosti terminala na Krku omogočena znatno večja oskrba Slovenije s plinom z globalnega trga utekočinjenega zemeljskega plina. Zato menimo, da prekinitev dobav ruskega plina v Avstrijo ne bi imela večjega vpliva na dobavo plina v Sloveniji.«
