Vrednost obveznic je v zadnjih dveh dneh močno padla, gibanje navzdol pa je bilo še posebej izrazito danes zjutraj. Najbolj neobičajni so padci dolgoročnih obveznic, katerih vrednost se praviloma spreminja precej počasneje. Ko vrednost obveznic pada, se hkrati dviguje njihova obrestna mera, ta pa je tudi izraz zaupanja v ameriško vlado.
Neobičajni premiki na finančnih trgih
To gibanje cen je neobičajno, saj investitorji na borzah običajno v času negotovosti iz delnic pobegnejo v obveznice. Te veljajo za varno zatočišče v času padanja cen bolj tveganih naložb, od katerih bolj varna je le še gotovina.
Obrestna mera na ameriške 30-letne obveznice se je v zadnjih dveh dneh dvignila za 67 bazičnih točk, kar je najhitrejši dvig doslej in je po hitrosti primerljiv s krizo britanskih obveznic, ki je s položaja odnesla premierko Liz Truss.
Neuspešna dražba novih obveznic
Veliko zaskrbljenost je povzročilo tudi zelo majhno povpraševanje na včerajšnji 58 milijard dolarjev težki dražbi novih obveznic, ki jih je izdalo ameriško finančno ministrstvo. Neobičajno velik del obveznic so morale kupiti banke, ki sodelujejo pri prodaji in se vnaprej zavežejo, da bodo pokupile vse obveznice, za katere ni povpraševanja na trgu. To je na trgu signaliziralo šibko povpraševanje in posledično povzročilo padec vrednosti obveznic.
Obveznice so temelj finančnih trgov
Trg ameriških obveznic je temelj sodobnega globaliziranega finančnega sistema. Obveznice namreč banke in druge finančne institucije uporabljajo za kritje različnih posojil in vsakovrstnih finančnih operacij. Za velike domače in tuje institucije, ki v svojih bilancah ne morejo imeti tako velikih vsot gotovine, kot jo potrebujejo, delujejo kratkoročne obveznice kot enako kot gotovina za običajne ljudi. Z drugimi besedami, ameriške obveznice so olje globalne ekonomije, ki temelji na ameriškem dolarju.
Ključno za to temeljno vlogo ameriških obveznic je, da jih je vedno mogoče zamenjati za denar. Gre za najbolj likviden finančni trg na svetu, kjer se trguje z 28.600 milijardami dolarjev obveznic in kjer se vsak dan sklepa za stotine milijard poslov.
Vloga skladov tveganega kapitala
Premiki, ki smo jim bili priča v zadnjih dveh dneh, nakazujejo tudi, da se znaten del prodaj ne dogaja zaradi spremenjenih pričakovanj glede ameriškega gospodarstva, kar je sicer osnovna determinanta vrednosti obveznic, temveč zaradi tehničnih razlogov.
Najverjetneje so za padce odgovorne prodaje skladov tveganega kapitala (hedge skladi), ki imajo velike pozicije v obveznicah zaradi majhnih razlik v ceni med obveznicami in opcijskimi pogodbami, vezanimi na te iste obveznice. Angleški žargonski izraz za to trgovanje je basis-trade in v njem je po navedbah glavnega ekonomista sklada Apollo Torstena Sløka vezno okoli 800 milijard dolarjev obveznic.
Gre za precej kompleksne finančne operacije, ki pa skladom tveganega kapitala v običajnih razmerah na trgu omogočajo relativno zanesljive donose na podlagi povezanih vrednostnih papirjev. Tipičnim upravljavcem premoženja je lažje, da svoje portfelje izpostavijo gibanju obveznic tako, da kupijo nanje vezane opcijske pogodbe, ne pa samih obveznic. Učinek v njihovem premoženju je enak, kot če bi kupili obveznice, vendar za to ne potrebujejo kapitala za nakup obveznic, ampak le toliko, kot znaša pribitek na ceno vrednostnega papirja, ki nosi enak profil gibanja cen.
Opcijske pogodbe imajo nekoliko večjo donosnost kot obveznice. To razliko izkoriščajo skladi tveganega kapitala, ki s pomočjo finančnega vzvoda in z majhnim vložkom lastnega kapitala kupijo veliko količino obveznic. Po poročanju Financial Timesa je običajno razmerje med lastnim kapitalom in vrednostjo obveznic, ki jih skladi obvladujejo, 50 proti 1, seže pa vse do 100 proti ena.
Domino efekt
Končni rezultat teh finančnih operacij je, da imajo skladi tveganega kapitala z majhnim vložkom izredno velike pozicije na trgu obveznic. Če se vrednost obveznic začne hitro spreminjati, se finančna računica teh skladov hitro poruši. Ker so na trgu z velikim razmerjem med svojim kapitalom in obveznicami, ki jih obvladujejo, lahko premik v višini ene ali dveh odstotnih točk povzroči popolno izgubo vložka.
Zdi se, da so bili nekateri skladi tveganega kapitala zaradi nihanj na trgu obveznic prisiljeni izstopiti s trga, kar je sprožilo domino efekt.
Stabilnost cene obveznic je pomembna tudi za tako imenovani repo trg. To je ogromen trg kratkoročnih posojil, ki so krita z obveznicami. Z njimi se financirajo različne finance institucije. Te na repo trgu dostopajo do poceni kratkoročnih kreditov, denar pa potem po višji obrestni meri plasirajo v bolj vložke ali kredite daljše ročnosti, ki imajo večji donos. Stabilnost teh dolgoročnih kreditov, ki se znajdejo v realnem gospodarstvu, je tako povezana s od nenehnim refinanciranjem kratkoročnih posojil na repo trgu.
Izkušnje iz koronakrize
Kako se ta ranljivost na finančnih trgih hitro spremeni v sistemsko tveganje, se je pokazalo marca 2020, ko so tuje centralne banke in obvezniški skladi v času prvega vala koronavirusa v iskanju likvidnosti množično prodajali ameriške obveznice in jih menjali za gotovino. To je prizadelo sklade tveganega kapitala, ki bi bili običajno na drugi strani teh poslov. Panično razprodajo obveznic, ki bi lahko povzročila finančno krizo, je ustavil le poseg ameriške centralne banke. Ta je v enem mesecu odkupila za 1.600 milijard dolarjev obveznic, da bi zaustavila padanje trga.
Tak poseg centralne banke bo tokrat težji, saj takšen ukrep dejansko poveča količino denarja v monetarnem sistemu in deluje inflacijsko. Leta 2020 inflacija ni bila težava zaradi padca povpraševanja, ki ga je povzročila epidemija. Tokrat pa bi takšna akcija ameriške centralne banke lahko dodatno zvišala inflacijo, ki je že zdaj razmeroma visoka.
