Po duši je motociklistični dirkač, ki je že med športno kariero predeloval motocikle, vse dokler strast ni postala velik posel, ko je leta 1990 v Ivančni Gorici ustanovil podjetje, ki se je sprva osredotočalo na izpušne sisteme. Ponuditi najkakovostnejše je bilo vselej njegovo poslanstvo, pri katerem so mu sledili tudi zaposleni, ki jih je zdaj že več kot 1800. Da delajo pravilno, so dokaz tudi različni naslovi svetovnih prvakov na dirkah za svetovno prvenstvo (nabralo se jih je kar 175), svojevrstna potrditev pa je tudi njegovo premoženje, ki so ga lani v reviji Finance Manager ocenili na 213 milijonov evrov, s čimer se je uvrstil na deseto mesto na lestvici najbogatejših Slovencev. Svoje izdelke za motocikle in avtomobile prodajajo v več kot 80 državah, lanska rast prihodkov glede na leto prej je bila šestodstotna in je dosegla 195,7 milijona evrov, čisti dobiček pa je znašal 28 milijonov evrov. Tudi zavoljo nove proizvodne hale v poslovni enoti Črnomelj, s katero so nadgradili razvojne zmogljivosti. Časi, ko je bilo podjetje Akrapovič garažno podjetje, so le še lep spomin.

Že na začetku se je odločil, da izpostavi svoje ime

»Že odkar pomnim, so me navduševali motocikli in z njimi povezana tehnika, zato sem še v času aktivne dirkaške kariere predeloval dirkaške motocikle, najprej zase, potem pa tudi za prijatelje, ki so bili moji konkurenti. Zame so bile predelave skoraj tako zanimive kot dirkanje, zato je bilo nekako naravno, da sem kupil stroj za krivljenje cevi. Največjo priložnost sem videl na področju izpušnih sistemov, saj je bilo na trgu veliko konkurence, le malo pa tehnično in zmogljivostno razvitih izdelkov, tako da je bilo možnosti za razvoj in izboljšave veliko,« se spominja svojih začetkov. Bil je nadarjen dirkač, ki je postavil kar nekaj rekordov steze. Tedaj je bilo pridobiti denar velik problem, prav tako dober material. Starši nad njegovim dirkanjem niso bili navdušeni, kariero pa si je financiral z zaslužkom od popravljanja motociklov in izdelovanja zvočnikov. Prijel se ga je tudi vzdevek Fanatik. Vedno je bil prepričan, da bo imel najhitrejše motocikle in da bo izdeloval najboljše izpušne sisteme na svetu. »Načrtoval sem, da bodo boljši od Yoshimure ali Termignonija, ki je bil takrat najboljši v Evropi. No ja, Yoshimura je bil po kakovosti res nekaj posebnega, drugi pa niso bili na tej ravni.«

V svojem podjetju se je že na začetku odločil, da izpostavi svoje ime. Če mu neki izdelek ni bil všeč, tako ni želel, da nosi njegovo ime. Kakovost mu je bila in je zanj še vedno precej pomembnejša kot ceneni kompromisi. Kar velja tako za obliko, izdelavo kot tudi za zmogljivost izdelkov. Tega se sodelavci dobro zavedajo, podjetje Akrapovič pa velja za prijazno podjetje z dobrimi delovnimi pogoji, toda hkrati za podjetje, v katerem vlada disciplina. »Pravila morajo obstajati. Poskušamo biti sodelavcem prijazno podjetje, imamo višje plače od povprečja, tudi nagrade podeljujemo, želimo motivirati ljudi, smo družinam prijazni, temu posvečamo veliko pozornosti. Na drugi strani pa pričakujemo od sodelavcev odgovornost, delovno vnemo in lojalnost. Smo relativno uspešni, lahko pa bi bilo seveda še bolje.« Podjetništvo je za lastnika podjetja lahko tudi breme in velika odgovornost, saj mora imeti tržno uspešen izdelek sposobnost prilaganja vsem vplivom, ki jih prinaša hitro spreminjajoče se poslovno okolje. »Odgovoren podjetnik pa je tisti, ki prva leta dobička ne zapravlja za nakup luksuznih dobrin, ampak ga vlaga v podjetje.« Prepričan je, da pri nagrajevanju uspešnih na koncu večino še vedno dobi država in ne delavec. Tudi zato iz Slovenije odhajajo sposobni inženirji, zdravniki in drugi izobraženci.

Da bi bil v poslu uspešen, moraš biti vizionar

Zadnja leta se ob motociklih vse bolj ukvarjajo tudi z avtomobili, ki pa Akrapoviču niso bili nikoli blizu. V mladosti se je vozil s cenejšimi avtomobili, kot je wartburg, saj je denar raje porabil za motocikle, ki so v njem vzbujali posebno strast. Toda danes je prav avtomobilska panoga tista, v kateri je opazna rast prihodkov, kljub vsem težavam, ki jih imajo dobavitelji električnih avtomobilov. Glede tega je prepričan: »Tudi električni avti niso trajna rešitev, dokler bo na svetu polovica elektrike pridobljena iz premoga in podobnih onesnaževalcev.« Dirke še vedno spremlja, saj je navijač, prepričan pa je, da doživetja dirkaške izkušnje ni brez zvoka in ekstremnih hitrosti. Zato se mu zdi električna formula nekaj neprivlačnega. »To je neki anahronizem, ki ga ne razumem, da pri prenosu dirke poslušaš dva komentatorja, ki vpijeta, poleg tega vrtijo glasbo in te s tem animirajo. To je tako, kot če bi šel v kino, kjer v kotu nekdo igra na klavir, ti pa gledaš nemi film.«

V podjetju so bili ves čas usmerjeni v razvoj popolnega izdelka, v ospredju pa so bile inovacije, raziskave ter uporaba vrhunske tehnologije in najsodobnejših materialov. Naprej jih ženeta razvoj in vedoželjnost, stalno iščejo rešitve, kako izdelke izboljšati, kako jih nadgraditi in narediti še zanimivejše za kupce. »Moja osebna usmeritev je težnja k tehnični popolnosti, k uporabi najnovejše in najsodobnejše tehnike. V svojem segmentu lahko razvijemo in proizvedemo res izredno dovršene produkte.« Pogoj, da bi bil v poslu uspešen, je to, da si vizionar in veš, kakšni bodo trendi v prihodnost. Pri tem je zelo uspešen. »Rad se pohvalim, da so v našem podjetju zaposleni motivirani sodelavci z izjemnim znanjem. Ponosni smo in zadovoljni z dosežki na športnem področju ter s sodelovanjem z mnogimi vrhunskimi znamkami iz avtomobilskega in motociklističnega sveta.«

Leta 2018 je bil med gospodarstveniki, ki so skočili na noge zaradi 50-odstotne obdavčitve kapitalskega dobička. Posledično si je izplačal 32 milijonov evrov zadržanega bilančnega dobička, kar so nekateri ocenili kot politično motiviran in prenagljen odziv. Pred dvema letoma je komentiral energetsko politiko vlade in dejal, da je bila vezanost cene elektrike na ceno plina napačna odločitev Bruslja in da bi si Slovenija morala sama zagotavljati energijo. Pred enim mesecem pa je skupaj z Juretom Knezom (Dewesoft) in Radkom Luzarjem (L-Tek) predstavil pobudo za projekt drugega bloka krške jedrske elektrarne. »Verjamem, da je drugi blok edina logična pot. Potrebujemo stabilnost, zanesljivost in dolgoročne rešitve, ki bodo Sloveniji prinesle energetsko neodvisnost in trajnost.« Izrazil je pripravljenost podjetnikov za soinvestiranje v gradnjo drugega bloka. Vrsto let je bil predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, še vedno pa je član upravnega odbora.