Ameriška centralna banka išče linijo v pesku, ki bi umirala inflacijo, a hkrati ne bi zadušila gospodarske rasti. Fed-ova bilanca se je od marca 2020 povečala iz začetnih štirih bilijonov dolarjev na zdajšnjih 8,9 bilijonov. Ta denar ter izredno nizke obrestne mere v zadnjih dveh letih, so v ZDA dodobra napihnile cene nepremičnin ter povzročile nepremičninski balon. Poleg nepremičnin smo videli tudi kripto balon, katerega je prav tako poganjala presežna likvidnost in helikopterski denar.
Prav tako so po bile v podobni zgodbi tudi določene delnice, kjer so vrednotenja spominjala na IT balon iz leta 2000. Hitro okrevanje po covidu je na strani povpraševanja presenetilo globalno logistiko, proizvajalce energije in surovin in cene so začele strmo naraščati. Višje cene so se začele prelivati v proizvode in storitve. Vojna v Ukrajini je ta proces še pospešila in svet je preplavila inflacija. Centralne banke imajo moč, da inflacijo zadušijo praktično čez noč, vendar s tem povzročijo padec gospodarske aktivnosti ter tudi višjo brezposelnost. Ameriška centralna banka ima dvojni mandat, maksimalno zaposlenost in cenovno stabilnost. Trenutno se posveča predvsem cenovni stabilnosti. Zgornji nivo obrestne mere pa sedaj znaša 2,5 odstotka. V septembru se pričakuje še en dvig v višini 0,75 bazičnih točk ter nato spremljanje ter nadaljnji dvigi po preudarku oziroma glede na makroekonomske številke. Višje obrestne mere v ZDA so okrepile dolar, letos je proti evru pridobil že dobrih 11 odstotkov. Ker je okoli 40 odstotkov svetovne trgovine narejene v dolarjih to za nekatere države že predstavlja nepremostljive težave. Zadnja bolj odmevna zgodba se odvija na Šri Lanki. Imuna pa ni niti Evropa. Cene nafte in surovin so v dolarjih in posledično za njih ob rasti dolarja, plačujemo vedno več.
Delniški trgi okraj luže so v letošnjem letu pod pritiskom predvsem višjih obrestnih mer. Trenutno smo v okolju, kjer trgi iščejo dno. Zdi se, da so v zadnjih nekaj tednih formirali nivo, kjer bi se padanje lahko končalo. Vseeno pa je pred nami še nekaj zelo zahtevnih mesecev. Realen razpoložljiv dohodek ameriških potrošnikov še naprej upada, zato vse kaže na manjšo potrošnjo v mesecih, ki so pred nami. To kažejo tudi finančni rezultati podjetij, ki jih vlagatelji trenutno na dnevnem nivoju analizirajo. Slika je zelo mešana, nekatera podjetja so zabeležila globoke padce prodaje, nekatera so stabilna, nekatera pa so tudi pozitivno presenetila. Vidimo, da je ameriški potrošnik postal precej bolj racionalen oziroma je bil v to prisiljen, saj so nekateri osnovni izdatki bistveno višji, kot pol leta nazaj. Manjša je tudi poraba za luksuz in določene ne tako nujno potrebne stvari. Pri vseh težavah, ki jih ima ZDA ter negotovi prihodnosti, pa se je potrebno zavedati, da so težave v Evropi posledično še toliko večje ter da še vedno velja rek, če kihne Amerika, se prehladi cel svet. Nekako je kazalo, da lahko štafeto gospodarske rasti prevzame Kitajska, vendar je tam pok nepremičninskega balona ter ničelna toleranca do Covida trenutno bolj pozitivna za svet, kot negativna. Močno povpraševanje po surovinah in energentih iz Kitajske bi namreč še dvignilo cene. Zdi se, da je pred nami še naprej zahtevno okolje na investicijskem področju. Predvsem pa bodo dogajanje še naprej krojili valutni križi.
