Po predhodni oceni Urada za ekonomsko analizo se je bruto domači proizvod (BDP) ZDA v prvem četrtletju leta 2025 na letni ravni skrčil za 0,3 odstotka. To je precej manj od 2,4-odstotne rasti, zabeležene v zadnjem četrtletju leta 2024. To je bilo prvo četrtletje z negativno rastjo BDP po prvem četrtletju leta 2022.
Poročilo meri gospodarsko aktivnost v prvih treh mesecih leta, ki se končajo marca, kar pomeni, da zajema delovanje ameriškega gospodarstva pred uvedbo carin predsednika Trumpa, ne pa tudi obdobja po njegovih napovedih 2. aprila, ko je zvišal efektivno carinsko stopnjo na najvišjo raven v več kot stoletju.
Vseeno je iz podatkov jasno, da je prav pričakovanje carin povzročilo povečanje uvoza, zaradi kakega se je gospodarstvo po uradnih statistikah skrčilo.
Indeks osnovnih osebnih potrošniških izdatkov, kar je merilo inflacije, ki izključuje nestanovitne kategorije hrane in energije, se je v prvem četrtletju zvišal za 3,5 %, kar je več od pričakovanih 3,2 % in precej nad 2,6 %, kolikor je znašal v prejšnjem četrtletju.
Zakaj je povečan uvoz zmanjšal ameriški BDP?
Do padca je prišlo predvsem zaradi velikega porasta uvoza, ki se pri izračunu BDP odšteva. Uvoz se je v prvem četrtletju povečal za 41,3 %, saj so podjetja pospešeno naročala blago v pričakovanju uvedbe carin Trumpove administracije. Porast uvoza je k izračunu BDP prispeval negativno, in sicer v višini -5 % BDP.
Bruto domači proizvod je seštevek zasebne potrošnje, državne porabe, investicij in trgovinskega presežka oziroma primanjkljaja. Ta je enak razliki med uvozom in izvozom. Če ima država večji izvoz od uvoza, pomeni, da ima trgovinski presežek, ki se prišteje k njenemu BDP. Trgovinski presežek pomeni, da je bilo v tej državi z gospodarsko dejavnostjo ustvarjene več dodane vrednosti, kot je bilo potrošenih dobrin in storitev.
Trgovinski primanjkljaj na BDP deluje obratno. Pomeni, da se je znotraj države porabilo več, kot je bilo ustvarjenega, zato se ta vsota od BDP odšteje.
Po zmagi Donalda Trumpa, ki je v predvolilni kampanji napovedoval uvedbo carin, so številna podjetja ustvarjala zaloge uvoženega blaga, zaradi česar se je ameriški uvoz povečal, s tem pa se je povečal trgovinski primanjkljaj.
Podatki iz ameriških pristanišč sicer kažejo, da bo ameriški uvoz v prihajajočih mesecih močno padel, kar pa ne pomeni, da se bo s tem dvignil ameriški BDP, saj je pričakovati padec zasebne potrošnje. Prodaja blaga, ki ga Kitajska uvaža v ZDA, namreč ustvarja veliko delovnih mest.
Ali so ZDA v recesiji?
Recesija je definirana kot pojav, pri katerem je gospodarska rast dve zaporedni četrtletji negativna. Ker je to prvo četrtletje negativne rasti v ZDA v zadnjih treh letih, zaradi današnjih podatkov ZDA uradno niso v recesiji. A če se bo ameriško gospodarstvo skrčilo tudi v prihodnjih treh mesecih, bodo ZDA uradno v recesiji že od začetka letošnjega leta. Ali so ZDA že zdaj v recesiji, je torej odvisno od tega, kakšni bodo ekonomski podatki, ki bodo objavljeni julija.